TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Predlagatelj (sindikat) bi svojo pravico do ugotovitve kršenja ali neizvrševanja kolektivne pogodbe oziroma neskladja kolektivne pogodbe z zakonom lahko uveljavil le na način, da bi zahteval takšno ugotovitev v predlogu (zahtevku). Predlagatelj je postavil zahtevek tako, da je zahteval ugotovitev, da je nasprotna udeleženka kršila pravico do izplačila nadur oziroma plače za delo preko polnega delovnega časa z dodatki za delo preko polnega delovnega časa, ponoči, v nedeljo in dela prostih dnevih. Predlagatelj zahtevka ni oblikoval tako, da bi zahteval ugotovitev, da nasprotna udeleženka ne izvršuje kolektivne pogodbe (točka a) 6. člena ZDSS-1), ali da KPJS ni v skladu z zakonom (točka c) 6. člena ZDSS-1). Glede na vsebino predloga torej že formalno ne gre za kolektivni delovni spor. Zahtevek, kot je postavljen, je dejansko zahtevek, kot bi ga postavil delavec v individualnem delovnem sporu, v katerem bi uveljavljal plačilo razlike v plači med izplačanim dodatkom za pripravljenost na delo in nadurami, seveda finančno ovrednoteno.

Tudi vsebinsko ne gre za kolektivni spor, saj predlagatelj ne navaja, da bi bil dodatek za pripravljenost na delo (46. člen KPJS) v neskladju z zakonom, ali da ga nasprotna udeleženka ne bi pravilno obračunavala. Dejansko se ne strinja z vsebinsko opredelitvijo pripravljenosti v ZObr ter izpostavlja sistemsko neurejenost področja od uveljavitve novega plačnega sistema za javne uslužbence od 1. 8. 2008 dalje. To pa ni predmet kolektivnega delovnega spora.