1856. Poslovnik Sveta romske skupnosti Republike Slovenije
Na podlagi 11. člena Zakona o romski skupnosti v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 33/07) je Svet romske skupnosti Republike Slovenije na seji dne 8. junija 2016 sprejel dopolnjen
P O S L O V N I K
Sveta romske skupnosti Republike Slovenije
(1)
S tem poslovnikom se urejajo splošne določbe, organizacija Sveta romske skupnosti Republike Slovenije (v nadaljevanju Svet), njegovi organi, pristojnosti in način odločanja, druga vprašanja, pomembna za njegovo delovanje in poslovanje, kot so zastopanje sveta in obveščanje javnosti, ter končne določbe.
(2)
Za člana Sveta romske skupnosti se na podlagi tega poslovnika uporablja naziv član sveta romske skupnosti oziroma skrajšano članica ali član sveta.
(1)
Svet predstavlja in zastopa njegov predsednik oziroma predsednica (v nadaljevanju: predsednik).
(2)
V primeru odsotnosti ali zadržanosti predsednika sveta na podlagi pisnega pooblastila predsednika sveta zastopa svet podpredsednik oziroma podpredsednica (v nadaljevanju: podpredsednik) sveta ali sekretar oziroma sekretarka (v nadaljevanju: sekretar) sveta.
(3)
Če predsednik ne določi podpredsednika, ki naj ga nadomešča ali če predsedniku preneha funkcija, ga nadomešča najstarejši podpredsednik.
(1)
Sedež sveta je v Murski Soboti.
(2)
Žig sveta je okrogel z napisom: »Svet romske skupnosti Republike Slovenije«.
Svet je oseba javnega prava. Pravno osebnost pridobi z dnem ustanovitve.
(1)
Delo sveta in njegovih organov je javno.
(2)
Seje sveta ali obravnava posameznih točk dnevnega reda so lahko tudi tajne, če tako odloči svet in če so izpolnjeni določeni razlogi (obravnava gradiv z oznako tajnosti ipd.).
(1)
Svet obvešča javnost o svojem delu s predstavitvijo dela na novinarskih konferencah, s sporočili medijem, z objavami poročil in predlogov v medijih, s posebnimi publikacijami ter tako, da na svoje seje vabi predstavnike zainteresiranih državnih organov in ustanov ter sredstev javnega obveščanja.
(2)
Za zagotavljanje javnosti dela sveta je odgovoren predsednik sveta, ki je hkrati tudi pooblaščen, da daje informacije v zvezi z delovanjem sveta.
(1)
Pravice in obveznosti članov sveta so določene s tem poslovnikom.
(2)
Člani sveta imajo naslednje pravice in obveznosti:
-
da sodelujejo pri delu sveta in soodločajo o vprašanjih, ki so v pristojnosti sveta,
-
da zastopajo interese pripadnikov romske skupnosti, ki jih predstavljajo,
-
da o delu obveščajo pripadnike romske skupnosti in njihove organizacije in si pridobivajo njihova mnenja in stališča,
-
da sodelujejo pri uresničevanju programa dela sveta in
-
da zagotavljajo nadzor nad finančnim poslovanjem sveta.
(1)
Članu sveta preneha članstvo:
-
če je pravnomočno obsojen za naklepno kaznivo dejanje in mu je bila izrečena kazen zapora, daljša od 6 mesecev,
-
če predstavniku romske skupnosti v svetu samoupravne lokalne skupnosti preneha mandat v svetu samoupravne lokalne skupnosti,
-
če predstavniku Zveze Romov Slovenije preneha mandat v Zvezi Romov Slovenije ali če ga Zveza Romov Slovenije odpokliče,
(2)
Razlogi za prenehanje članstva članu sveta iz prve alineje prejšnjega člena se ugotovijo na podlagi pravnomočne sodne odločbe.
(3)
Odstop člana sveta mora biti podan v pisni obliki. Članu sveta preneha mandat z dnem, ko svet ugotovi, da so nastali razlogi za prenehanje članstva v svetu.
(4)
Svet sprejme ugotovitveni sklep o prenehanju članstva članu sveta na prvi seji sveta po nastanku razlogov iz prejšnjega odstavka tega člena.
-
Člana sveta, ki mu iz razlogov iz prvega odstavka prejšnjega člena preneha članstvo v svetu, nadomesti nov član sveta.
-
Če članstvo v svetu preneha predstavniku romske skupnosti v svetu samoupravne lokalne skupnosti iz 7. člena Zakona o romski skupnosti v Republiki Sloveniji, člana nadomesti oseba, ki je na volitvah predstavnikov romske skupnosti v svetih samoupravnih lokalnih skupnosti v svet, naslednja dobila največ glasov. Če takšne osebe ni, se po določbah Zakona o romski skupnosti v Republiki Sloveniji izvoli nadomestnega člana. Za organizacijo in izvedbo volitev poskrbi pristojni državni organ za narodnosti, in sicer v roku 45 dni od prejema ugotovitvenega sklepa sveta o prenehanju članstva v svetu.
-
Če članstvo v svetu preneha predstavniku Zveze Romov Slovenije, nadomestnega člana, v roku 45 dni od prejema ugotovitvenega sklepa sveta o prenehanju članstva v svetu, določi Zveza Romov Slovenije.
Svet se na novo konstituira najkasneje v roku treh mesecev po vsakih rednih volitvah v občinske svete. Konstitutivno sejo skliče pristojni državni organ za narodnosti. Svet je na novo konstituiran z izvolitvijo predsednika sveta.
Poleg nalog, opredeljenih v Zakonu o romski skupnosti v Republiki Sloveniji, svet opravlja tudi druge naloge:
-
spremlja in obravnava položaj pripadnikov romske skupnosti;
-
obravnava in daje predloge ter pobude o vprašanjih, ki se nanašajo na položaj pripadnikov romske skupnosti in njihove pravice;
-
dejavno sodeluje pri uresničevanju razvojnega programa, zlasti pri programih in razreševanju vprašanj, ki se nanašajo na položaj in razvoj romske skupnosti;
-
obravnava vprašanja, povezana z ohranjanjem romskega jezika in kulture;
-
sodeluje z romskimi društvi in drugimi njihovimi organizacijami, Zvezo Romov Slovenije in romskimi svetniki;
-
prizadeva si za izboljšanje položaja romske skupnosti v Sloveniji;
-
skrbi za ohranitev identitete in posebnosti romske skupnosti, še posebej pri vzgoji in izobraževanju romskih otrok ter ohranjanju in razvijanju romske kulturne dejavnosti ter informiranju;
-
spodbuja soodločanje pripadnikov romske skupnosti pri zadevah, ki zadevajo njihove posebne pravice;
-
predlaga člane v delovna telesa državnih organov, nosilcev javnih pooblastil in organov samoupravnih lokalnih skupnosti, kadar ti obravnavajo zadeve, ki se nanašajo na romsko skupnost;
-
v primeru zagotovitve namenskih sredstev s strani Republike Slovenije izvaja postopke in dodeluje sredstva za delovanje oziroma projekte romskih društev;
-
razvija in ohranja stike z romskimi organizacijami v drugih državah.
(1)
Seje sveta so praviloma redne, izjemoma pa so lahko izredne.
(2)
Redne seje sveta sklicuje predsednik sveta, ki tudi predlaga dnevni red. Redne seje sveta so najmanj 4-krat letno. Praviloma potekajo na sedežu sveta, lahko pa tudi izven sedeža, kadar je to smiselno.
(3)
Vabilo za sklic redne seje sveta se članom sveta in vabljenim predloži najkasneje 15 dni pred sejo, gradivo k predlaganim točkam dnevnega reda pa najkasneje 7 dni pred sejo.
(4)
Izredna seja sveta se skliče, če to zahteva predsednik sveta ali če to pisno zahteva najmanj tretjina članov sveta. Predsednik mora sejo sklicati najkasneje v 15-ih dneh od prejema zahteve za sklic izredne seje sveta. Predlagatelj sklica izredne seje ob podani zahtevi za sklic izredne seje poda pisno obrazložitev za njen sklic, najkasneje dan pred sejo pa članom sveta predloži pisno gradivo za sejo s predlogom sklepov sveta.
(1)
Na seje sveta se poleg članov sveta lahko povabi tudi predstavnike državnih organov, nosilcev javnih pooblastil, organov samoupravne lokalne skupnosti in druge strokovnjake ter predstavnike sredstev javnega obveščanja.
(2)
Vabljeni, ki niso člani sveta, imajo pravico razpravljati, nimajo pa pravice glasovanja.
(1)
Seje sveta vodi predsednik sveta, v njegovi odsotnosti pa s pooblastilom predsednika sveta njegov namestnik.
(2)
Svet je sklepčen, če je na seji prisotna večina njegovih članov.
(3)
Predsedujoči na začetku seje najprej ugotovi navzočnost in sklepčnost sveta ter obenem ugotovi, kdo od drugih vabljenih je navzoč na seji. Člani sveta ter vabljeni svojo prisotnost na seji potrdijo s podpisom na listi prisotnosti.
(4)
Če je svet sklepčen, predsedujoči predlaga, da prične z delom. Če predsedujoči ugotovi, da svet ni sklepčen ter da v krajšem času sklepčnosti ni mogoče zagotoviti, preloži sejo sveta.
(5)
Predsedujoči predlaga dnevni red, ki je bil naveden na vabilu za sklic seje sveta z morebitnimi spremembami in dopolnitvami. Vsak član sveta lahko predlaga in utemelji spremembo ali dopolnitev dnevnega reda.
(6)
Na dnevnem redu vsake redne seje sveta morata biti posebni točki dnevnega reda, to je obravnava in sprejem zapisnika prejšnje seje sveta in poročilo o uresničevanju sklepov prejšnje seje. Prav tako mora biti na dnevnem redu vsake seje sveta posebna točka – razno.
(7)
Svet z glasovanjem odloči o sprejetju dnevnega reda. Dnevni red je sprejet, če je zanj glasovala večina prisotnih članov sveta.
(1)
Član sveta ima pravico razpravljati o posameznih vprašanjih dnevnega reda, če se z dvigom roke prijavi k razpravi predsedujočemu. Predsedujoči lahko, na njihovo željo, dovoli razpravo tudi navzočim, ki niso člani sveta.