TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni:

- v II. in III. točki izreka tako, da se tožbeni zahtevek, ki se glasi:

„II. Tožena stranka je dolžna v roku 15 dni tožeči stranki izdati za vknjižbo lastninske pravice primerno listino, na podlagi katere bo mogoč zemljiškoknjižni prenos lastninske pravice na nepremičninah z ID znaki 000, 001, 002 in 003 na ime tožeče stranke M. d. o. o. - v stečaju, in sicer do celote.

III. V kolikor tožena stranka v roku iz II. točke izreka te odločbe ne bo izdala zemljiškoknjižne listine, ta odločba nadomesti listino na podlagi katere se izvede zemljiškoknjižni prenos lastninske pravice na nepremičninah z ID znaki 000, 001, 002 in 003 na ime tožeče stranke M. d. o. o. - v stečaju, in sicer do celote.“

zavrne

- v IV. točki izreka pa tako, da je tožeča stranka dolžna toženi povrniti 2.631,97 EUR njenih pravdnih stroškov, v roku 15 dni od prejema te sodbe, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

II. Tožeča stranka je dolžna toženi povrniti 8.659,90 EUR njenih pritožbenih stroškov, v roku 15 dni od prejema te sodbe, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Zahtevek na izstavitev zemljiškoknjižne listine ni ustrezno pravno sredstvo za vračilo nepremičnine, ki je bila odsvojena na podlagi nične pogodbe ali pogodbe, ki je prenehala z učinkom ex tunc.

Dejstvo, da je v zemljiški knjigi kot lastnik vpisan pridobitelj, se v primerih kot je obravnavani, rešuje z izbrisno tožbo. Gre namreč za tipičen primer materialnopravno neveljavne vknjižbe, ki ga Zakon o zemljiški knjigi izrecno predvideva v 1. točki tretjega odstavka 243. člena.

Zahtevek kot ga postavlja tožeča stranka, glede na zatrjevana dejstva, ni primeren, kar z drugimi besedami pomeni, da iz zatrjevanih dejstev ne izhaja pravna posledica, ki jo zahteva. Za uveljavitev svojih pravic je torej izbrala napačno pot.

Tako sodna praksa kot pravna teorija sta enotni tudi v stališču, da takšne napake ni mogoče sanirati z materialno procesnim vodstvom.