Poslovnik Državnega sveta

1747. Poslovnik državnega sveta

Na podlagi 101. člena ustave Republike Slovenije je Državni svet Republike Slovenije na seji dne 14. julija 1993 sprejel

POSLOVNIK DRŽAVNEGA SVETA

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(Vsebina poslovnika)

Ta poslovnik ureja v skladu z ustavo in zakonom o državnem svetu organizacijo in delo državnega sveta in njegovih delovnih teles (v nadaljnjem besedilu: komisije).

2. člen

(Naziv članov državnega sveta)

Za člane državnega sveta se uporablja naziv "državna svetnica" oziroma "državni svetnik" (v nadaljnjem besedilu: državni svetnik).

3. člen

(Izkaznica državnih svetnikov)

(1)

Državni svetniki imajo izkaznice s fotografijo, s katerimi lahko uveljavljajo imunitetno pravico.

(2)

Za izdajanje izkaznic in za evidenco o izdanih izkaznicah skrbi sekretar državnega sveta v sodelovanju s komisijo, pristojno za mandatno-imunitetna, poslovniška in administrativna vprašanja.

(3)

O izgubi izkaznice mora državni svetnik takoj obvestiti sekretarja državnega sveta.

(4)

Če državnemu svetniku preneha mandat, je dolžan vrniti izkaznico v roku sedmih dni.

II. KONSTITUIRANJE DRŽAVNEGA SVETA

4. člen

(Sklic in vodenje prve seje državnega sveta)

(1)

Prvo sejo državnega sveta skliče v skladu z zakonom predsednik državnega zbora najkasneje dvajset dni po njegovi izvolitvi, vendar ne prej kot petnajsti dan po njegovi izvolitvi.

(2)

Pred prvo sejo državnega sveta skličejo najstarejši člani posameznih interesnih skupin seje le-teh zaradi priprave na prvo sejo državnega sveta.

(3)

Za pripravo prve seje državnega sveta skrbi dotedanji predsednik državnega sveta.

(4)

Prvo sejo državnega sveta vodi v skladu z zakonom do izvolitve predsednika ali podpredsednika državnega sveta najstarejši državni svetnik, če je ta zadržan ali če odkloni pa naslednji najstarejši državni svetnik. Če je zadržan tudi ta ali če odkloni vodenje, vodi prvo sejo državni svetnik, ki ga določi državni svet.

5. člen

(Mandatno-imunitetna komisija)

(1)

Državni svet izvoli na prvi seji mandatno-imunitetno komisijo, ki jo sestavljajo po en predstavnik iz vsake interesne skupine.

(2)

Mandatno-imunitetni komisiji se predloži poročilo republiške volilne komisije, potrdila o izvolitvi državnih svetnikov in morebitne pritožbe kandidatov za državne svetnike, interesnih organizacij ali lokalnih skupnosti.

6. člen

(Potrditev mandatov)

(1)

Državni svet potrdi mandate državnih svetnikov na predlog mandatno-imunitetne komisije potem, ko dobi poročilo te komisije o pregledu potrdil o izvolitvi in o morebitnih pritožbah kandidatov, interesnih organizacij ali lokalnih skupnosti.

(2)

Državni svet potrdi mandate, ki niso sporni, v celoti. Državni svetnik, čigar mandat je sporen, ne sme glasovati o potrditvi svojega mandata.

(3)

Šteje se, da je državni svet odločil o pritožbi kandidata za državnega svetnika z odločitvijo o spornem mandatu.

III. VOLITVE, IMENOVANJA IN RAZREŠITVE

7. člen

(Volitve v državnem svetu)

(1)

Državni svet izvoli predsednika in podpredsednika državnega sveta ter predsednike, podpredsednike in člane komisij.

(2)

Predsednik in podpredsednik državnega sveta, predsedniki, podpredsedniki in člani komisij se volijo za dobo dveh let in pol in so lahko na to funkcijo ponovno izvoljeni.

(3)

Državni svet izvoli predsednika in podpredsednika državnega sveta s tajnim glasovanjem.

(4)

Predsednike, podpredsednike in člane komisij voli državni svet na predlog interesnih skupin z javnim glasovanjem, razen če najmanj osem državnih svetnikov ali večina članov ene interesne skupine zahtevajo tajno glasovanje.

8. člen

(Tajno glasovanje)

(1)

Tajno se glasuje z glasovnicami.

(2)

Neizpolnjena glasovnica in glasovnica, iz katere volja državnega svetnika ni jasno razvidna, sta neveljavni.

9. člen

(Volitve predsednika in podpredsednika državnega sveta)

(1)

Kandidata za predsednika in podpredsednika državnega sveta predlaga skupina najmanj osmih državnih svetnikov ali večina članov ene interesne skupine.

(2)

O predlogu se glasuje tako, da se na glasovnici obkroži besedo ZA ali PROTI. Na dnu glasovnice je beseda ZA na desni, beseda PROTI pa na levi strani glasovnice.

(3)

Rezultate volitev razglasi predsedujoči na seji državnega sveta.

(4)

Kandidat za predsednika državnega sveta oziroma podpredsednika je izvoljen, če zanj glasuje večina vseh državnih svetnikov.

(5)

Če je za predsednika oziroma podpredsednika državnega sveta predlaganih več kandidatov, državni svetniki glasujejo z glasovnicami tako, da obkrožijo številko pred imenom kandidata, za katerega glasujejo. Na listi kandidatov so predlagani kandidati navedeni po vrstnem redu, kot so bili predlagani.

(6)

Če je predlaganih več kandidatov, pa noben kandidat pri glasovanju ni dobil potrebne večine, se opravi drugi krog glasovanja. V drugi krog glasovanja se uvrstita dva kandidata, ki sta dobila največje število glasov. Če v drugem krogu nobeden od obeh kandidatov ne dobi potrebne večine, se v tretji krog glasovanja uvrsti kandidat z večjim številom glasov.

(7)

Če sta bila v prvem krogu predlagana le dva kandidata in nobeden od njiju ni dobil potrebne večine, se v drugi krog glasovanja uvrsti kandidat z večjim številom glasov.

(8)

Če je na prvem glasovanju dobilo dvoje ali več kandidatov enako najvišje število glasov, se glasovanje o teh kandidatih ponovi.

(9)

Če edini kandidat pri glasovanju ni dobil potrebne večine, se ponovi kandidacijski postopek in postopek glasovanja na podlagi novega predloga kandidature.

10. člen

(Vodenje volitev)

(1)

Volitve vodi predsednik državnega sveta, ki mu pomagajo še štirje na seji izvoljeni državni svetniki, ki so člani ostalih interesnih skupin.

(2)

Kadar državni svet voli predsednika državnega sveta, vodi volitve najstarejši državni svetnik, če pa le-ta odkloni ali je zadržan, pa naslednji najstarejši državni svetnik. Če je zadržan tudi ta ali če odkloni vodenje, vodi volitve predsednika državni svetnik, ki ga določi državni svet.

(3)

Izid volitev razglasi predsednik državnega sveta oziroma predsedujoči na seji državnega sveta.

11. člen

(Potrebna večina)

Volitve se lahko izvedejo, če je prisotna večina državnih svetnikov.

12. člen

(Izvolitev komisij)

(1)

Državni svet izvoli komisije v celoti po kandidatnih listah. Na vsaki kandidatni listi mora biti poleg kandidata za predsednika in podpredsednika komisije še toliko kandidatov, kolikor članov komisije se voli.

(2)

Kandidatne liste za komisije se pripravijo na podlagi dogovora med interesnimi skupinami in se predložijo predsedniku državnega sveta.

(3)

Če so volitve komisij tajne, se glasuje z eno glasovnico.

(4)

Na glasovnici mora biti napisana predlagana kandidatna lista za izvolitev komisije v celoti. Pred imenom kandidata za predsednika in podpredsednika na vsaki kandidatni listi oziroma pred imenom vsakega kandidata za člana komisije mora biti zaporedna številka.

(5)

Če kandidatna lista pri glasovanju ne dobi potrebne večine, se glasovanje ponovi. Če kandidatna lista tudi pri ponovnem glasovanju ne dobi potrebne večine, se interesne skupine dogovorijo za novo kandidatno listo.

13. člen

(Postopek za razrešitev)

Določbe tega poslovnika, ki se nanašajo na postopek pri volitvah oziroma imenovanjih, se primerno uporabljajo tudi v postopku za razrešitev.

14. člen

(Imenovanje sekretarja državnega sveta)

Sekretarja državnega sveta imenuje državni svet z javnim glasovanjem na predlog predsednika državnega sveta.

15. člen

(Imenovanje sekretarjev komisij)

Sekretarje komisij imenuje državni svet z javnim glasovanjem na predlog predsednika državnega sveta po predhodnem posvetovanju s predsednikom komisije.

IV. PREDSEDNIK IN PODPREDSEDNIK DRŽAVNEGA SVETA

16. člen

(Predsednik)

(1)

Predsednik državnega sveta predstavlja državni svet; pripravlja, sklicuje in vodi seje državnega sveta; podpisuje sklepe, ki jih sprejme državni svet; skrbi za uresničevanje z ustavo, zakonom in s tem poslovnikom določenih razmerij z državnim zborom in z vlado; skrbi za sodelovanje z drugimi državnimi organi; v okviru pooblastil, ki mu jih daje zakon in ta poslovnik, skrbi za varovanje časti in ugleda državnega sveta; opravlja druge naloge v skladu z ustavo, zakonom in poslovnikom in skrbi za izvajanje tega poslovnika.

(2)

Predsednik državnega sveta opravlja tudi druge naloge, ki jih določa ta poslovnik.

17. člen

(Obvestila in pojasnila)

Državni svetniki lahko zahtevajo od predsednika državnega sveta obvestila in pojasnila v zvezi z opravljanjem njegove funkcije.

18. člen

(Podpredsednik)

Podpredsednik državnega sveta pomaga predsedniku pri pripravljanju in vodenju sej ter ga nadomešča v primeru zadržanosti.

VI. KOLEGIJ DRŽAVNEGA SVETA

22. člen

(Kolegij državnega sveta)

(1)

Kolegij državnega sveta sestavljajo predsednik in podpredsednik državnega sveta in vodje interesnih skupin.

(2)

Kolegij državnega sveta je posvetovalno telo, ki pomaga predsedniku pri opravljanju njegovih nalog, predvsem pri določanju predlogov dnevnih redov za seje državnega sveta in pri dodeljevanju zadev v obravnavo pristojnim komisijam. Predstavniki interesnih skupin pri tem skrbijo za pretok informacij in iniciativ med predsednikom državnega sveta in interesnimi skupinami.

(3)

Državni svet lahko pooblasti kolegij za sprejem odločitev kadrovske, organizacijske in finančne narave.

(4)

Predsednik lahko na sejo kolegija državnega sveta povabi predsednike komisij ali njihove poročevalce in državne svetnike, ki so dali predloge in pobude za obravnavo posameznih zadev.

(5)

Predsednik je dolžan sklicati sejo kolegija državnega sveta, če to zahteva vodja ene od interesnih skupin.

(6)

Pri delu kolegija državnega sveta sodeluje tudi sekretar državnega sveta, ki pomaga predsedniku pri pripravi sej kolegija in skrbi za zapisnike teh sej.

V. SEKRETAR

19. člen

(Vodenje službe)

(1)

Sekretar državnega sveta vodi službo državnega sveta.

(2)

Sekretar državnega sveta ima glede delovnih razmerij delavcev v službi državnega sveta pravice in dolžnosti predstojnika v skladu z zakonom.

20. člen

(Naloge v zvezi z delovanjem državnega sveta)

Sekretar državnega sveta organizira seje in zagotavlja pogoje za delo državnega sveta, njegovih komisij in interesnih skupin; pomaga predsedniku in podpredsedniku pri pripravi in vodenju sej državnega sveta in opravlja druge naloge, določene s tem poslovnikom.

21. člen

(Odredbodajalec)

(1)

Sekretar državnega sveta pripravi predlog predračuna sredstev za delo državnega sveta.

(2)

Sekretar državnega sveta je odredbodajalec za uporabo sredstev za delo državnega sveta.

VII. PRAVICE IN DOLŽNOSTI DRŽAVNIH SVETNIKOV

1. Splošne določbe

23. člen

(1)

Državni svetniki imajo pravico in dolžnost, da se udeležujejo sej državnega sveta in njegovih komisij, katerih člani so, pravico, da predlagajo obravnavo vprašanj in dajejo pobude, dolžnost varovanja podatkov zaupne narave, pravico do imunitete, pravico do nadomestila izgubljenega zaslužka in pravico do povračila stroškov v zvezi z opravljanjem funkcije.

(2)

V sklepu o ustanovitvi in nalogah komisije, pristojne za mandatno-imunitetna, poslovniška in administrativna vprašanja, se določijo ukrepi, ki jih ta komisija kot častno razsodišče lahko izreka državnim svetnikom, ki ne opravičujejo svojih izostankov iz sej državnega sveta in njegovih komisij. Državni svet lahko tudi sklene, da se državnim svetnikom zaradi izostajanja iz sej državnega sveta in njegovih komisij v določenem obsegu zmanjša znesek nadomestila dela izgubljenega zaslužka.

(3)

Državni svetniki imajo pravico do vpogleda v vsa gradiva, s katerimi razpolaga državni svet in njegove komisije.

2. Imuniteta

24. člen

(Uživanje imunitete)

(1)

Državni svetnik uživa imuniteto od potrditve do prenehanja njegovega mandata.

(2)

Državni svetnik ni kazensko odgovoren za mnenje ali glas, ki ga je izrekel na sejah državnega sveta ali njegovih komisij.

25. člen

(Dovoljenje državnega sveta)

(1.) Državni svetnik ne sme biti priprt niti se zoper njega, če se sklicuje na imuniteto, ne sme začeti kazenskega postopka brez dovoljenja državnega sveta, razen če je bil zaloten pri kaznivem dejanju, za katerega je predpisana kazen nad pet let zapora.

(2)

Državni svet lahko prizna imuniteto tudi državnemu svetniku, ki se nanjo ni skliceval, ali ki je bil zaloten pri kaznivem dejanju iz prejšnjega odstavka.

26. člen

(Zahteva za odvzem in obvestilo o priporu)

(1)

Pristojni državni organ, ki namerava državnega svetnika, ki se sklicuje na imuniteto, pripreti, ali začeti proti njemu kazenski postopek, pošlje zahtevo za odvzem imunitete predsedniku državnega sveta.

(2)

V primeru, ko je bil državni svetnik priprt ali je bil zoper njega začet kazenski postopek, ker je bil zaloten pri kaznivem dejanju, za katero je predpisana kazen zapora nad pet let, je dolžan pristojni državni organ nemudoma poslati predsedniku državnega sveta obvestilo o priporu ali o začetku kazenskega postopka.

(3)

Pristojni državni organ je dolžan poslati obvestilo o priporu ali o začetku kazenskega postopka predsedniku državnega sveta tudi v primeru, ko se državni svetnik ni skliceval na imuniteto.

27. člen

(Mandatno-imunitetna komisija)

(1)

Predsednik državnega sveta takoj pošlje zahtevo za odvzem imunitete oziroma obvestilo o priporu ali o začetku kazenskega postopka mandatno-imunitetni komisiji državnega sveta.

(2)

Mandatno-imunitetna komisija prouči zahtevo za odvzem imunitete in o tem poroča državnemu svetu na prvi naslednji seji.

(3)

Mandatno-imunitetna komisija predlaga državnemu svetu odvzem ali vzpostavitev imunitete.

28. člen

(Odločitev o odvzemu)

Na podlagi poročila mandatno-imunitetne komisije odloči državni svet najkasneje v 30 dneh od prejema zahteve za odvzem imunitete ali obvestila o priporu oziroma začetku kazenskega postopka.

29. člen

(Vzpostavitev imunitete)

Državni svet sme državnemu svetniku vzpostaviti imuniteto tudi, če se državni svetnik nanjo ni skliceval, če je to potrebno za opravljanje funkcije državnega sveta.

30. člen

(Nedopustnost presoje dokazov in kazenske odgovornosti)

(1)

Pri obravnavanju zahteve za odvzem imunitete in obvestila o priporu ter začetku kazenskega postopka državni svet ne vrednoti dokazov in ne ocenjuje, ali je podan dejanski stan državnemu svetniku očitanega kaznivega dejanja in ali je državni svetnik kazensko odgovoren.

(2)

Državni svet brez razprave odloča o odvzemu ali o vzpostavitvi imunitete.

31. člen

(Mandatno-imunitetna komisija)

(1)

Kadar je treba o odvzemu imunitete ali vzpostavitvi imunitete odločati med sejama državnega sveta in glede na okoliščine primera ni mogoče počakati do prve prihodnje seje državnega sveta, odloči o odvzemu imunitete ali njeni vzpostavitvi mandatno-imunitetna komisija.

(2)

Mandatno-imunitetna komisija odloča v vsakem primeru takoj o vzpostavitvi imunitete državnemu svetniku, ki je v priporu.

(3)

Mandatno-imunitetna komisija mora sporočiti državnemu svetu svojo odločitev na njegovi prvi prihodnji seji. Državni svet potrdi njeno odločitev ali pa jo razveljavi.

32. člen

(Posledice odvzema ali vzpostavitve imunitete)

(1)

Svojo odločitev o odvzemu imunitete ali njeni vzpostavitvi pošlje državni svet nemudoma pristojnemu državnemu organu.

(2)

V primeru, da je državni svet vzpostavil imuniteto državnemu svetniku, ki je bil priprt ali je bil zoper njega začet kazenski postopek, ker je bil zaloten pri kaznivem dejanju, za katero je predpisana kazen zapora nad pet let, in v primeru, ko se državni svetnik ni skliceval na imuniteto, se kazenski postopek zoper njega takoj ustavi oziroma se priprti državni svetnik takoj izpusti na prostost. Ustrezno odločbo o tem izda pristojni državni organ.

33. člen

(Dopustnost pripora)

Kadar da državni svet ali mandatno-imunitetna komisija dovoljenje za pripor ali za začetek kazenskega postopka, sme biti državni svetnik priprt oziroma sme biti kazenski postopek zoper njega začet le za kaznivo dejanje, za katerega je bilo dovoljenje dano.

3. Stiki državnih svetnikov z volivci

35. člen

(1)

Na zahtevo interesnih organizacij. in lokalnih skupnosti so državni svetniki dolžni le-te obveščati o svojem delu ter vlagati pobude in predloge na njihovo zahtevo.

(2)

Državni svetnik uresničuje stike z volivci v interesnih organizacijah in lokalnih skupnostih tudi preko pisarne, ki je v ta namen organizirana v njegovi volilni enoti.

(3)

Kadar nastanejo za državnega svetnika zaradi stikov z volivci stroški, pripravi zapis in ga pošlje sekretarju državnega sveta..Na podlagi tega zapisa se opravi obračun in povrnitev stroškov državnemu svetniku.

VIII. INTERESNE SKUPINE V DRŽAVNEM SVETU

36. člen

(Interesne skupine)

Interesne skupine v državnem svetu predstavljajo:

-

predstavniki delodajalcev,

-

predstavniki delojemalcev,

-

predstavniki kmetov, obrtnikov in samostojnih poklicev,

-

predstavniki negospodarskih dejavnosti in

-

predstavniki lokalnih interesov.

37. člen

(Vodja interesne skupine)

(1)

Vsaka interesna skupina izvoli izmed sebe vodjo, ki ga v odsotnosti po njegovem pooblastilu nadomešča eden od članov interesne skupine. Vodje interesnih skupin se volijo za dobo dveh let in pol in so lahko na to funkcijo ponovno izvoljeni.

(2)

Vodja interesne skupine vodi in organizira delo interesne skupine ter sklicuje in vodi njene seje.

38. člen

(Oblikovanje stališč)

Interesne skupine lahko oblikujejo stališča do posameznih zadev, ki so na dnevnem redu sej državnega sveta in njegovih komisij.

IX. ZADEVE, KI JIH OBRAVNAVA DRŽAVNI SVET

39. člen

Državni svet:

-

obravnava zadeve iz svoje pristojnosti, ki jih določajo ustava in zakoni,

-

določi na predlog kolegija državnega sveta predlog predračuna sredstev, ki naj bodo v republiškem proračunu zagotovljena za delo državnega sveta.

-

odloča o drugih vprašanjih, ki jih določa ta poslovnik.

Poslovnik Državnega sveta

Časovnica