TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožba tožeče stranke se zavrne, pritožbi tožene stranke pa se ugodi in se sklep sodišča v izpodbijani II. točki izreka spremeni tako, da se glasi: „Tožeča stranka mora toženi stranki v 15 dneh povrniti 3.542,51 EUR stroškov postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči prvi dan po poteku roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti.“

II. Tožeča stranka sama krije svoje stroke pritožbenega postopka, toženi stranki pa mora v 15 dneh povrniti 73,20 EUR stroškov pritožbenega postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči prvi dan po poteku roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti.

Temeljno merilo za odločanje o tem, kdo v končni posledici nosi stroške postopka je kriterij uspeha, ki ga kot korektiv dopolnjuje načelo krivde. Načelo krivde je le dopolnilni in ne temeljni kriterij za povračilo stroškov, zato si ni mogoče predstavljati situacije, ko bi kljub končnemu uspehu (tožba je bila zavržena) toženec moral tožniku povrniti stroke postopka po krivdnem načelu.

Če je tožba vročena napačni osebi, ta s tem še ne postane stranka. Ne gre torej za položaj, ko bi tožnik pomotoma tožil nekoga, ki ni zavezanec iz razmerja, zato tudi položaj toženca (sedaj tožnika) ni bil ogrožen. Povedano drugače, toženec ni mogel biti negotov glede pravnega razmerja (odškodninske obveznosti), zato tudi ni imel interesa za ugotovitveno tožbo.