Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o mednarodni...

1052. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o mednarodni zaščiti (ZMZ-1A)

Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam

U K A Z
o razglasitvi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o mednarodni zaščiti (ZMZ-1A)

Razglašam Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o mednarodni zaščiti (ZMZ-1A), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 26. marca 2021.

Št. 003-02-3/2021-30

Ljubljana, dne 3. aprila 2021

Borut Pahor predsednik Republike Slovenije

Z A K O N
O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O MEDNARODNI ZAŠČITI (ZMZ-1A)

1. člen

V Zakonu o mednarodni zaščiti (Uradni list RS, št. 16/17 – uradno prečiščeno besedilo) se v 2. členu v 25. točki za četrto alinejo doda nova peta alineja, ki se glasi:

»- mladoletni sorojenec prosilca, če je neporočen,«.

Dosedanja peta alineja postane šesta alineja.

V 27. točki se besedilo »ministrstva, pristojnega za notranje zadeve« nadomesti z besedilom »urada Vlade Republike Slovenije, pristojnega za oskrbo migrantov (v nadaljnjem besedilu: urad)«.

V 28. točki se besedilo »ministrstva, pristojnega za notranje zadeve« nadomesti z besedo »urada«.

29. točka se spremeni tako, da se glasi:

»29. »hudo kaznivo dejanje nepolitične narave« pomeni kaznivo dejanje, za katero je v Republiki Sloveniji predpisana kazen zapora, daljša od treh let, predvsem pa takšno kaznivo dejanje zoper življenje in telo, spolno nedotakljivost, zdravje in premoženje;«.

Na koncu 30. točke se podpičje nadomesti s piko, 31. točka pa se črta.

2. člen

V 7. členu se v tretjem odstavku v prvi alineji za besedo »pristanišč« doda vejica in besedilo »v pogojih, ki spoštujejo zasebnost teh oseb«.

3. člen

V 8. členu se v prvem odstavku v drugi alineji pred besedo »prepoznavanja« doda besedilo »tehnik opravljanja osebnega razgovora, še zlasti glede«.

Na koncu tretje alineje se beseda »in« nadomesti z vejico.

Četrta alineja se spremeni tako, da se glasi:

»– obravnavanja prošenj ranljivih oseb s posebnimi potrebami,«.

Za četrto alinejo se dodajo nove peta, šesta in sedma alineja, ki se glasijo:

»-

človekovih pravic in pravnega reda Evropske unije na področju mednarodne zaščite, vključno s posebnimi pravnimi primeri in primeri sodne prakse,

-

vprašanj, povezanih s pridobivanjem in uporabo informacij o državah izvora, in

-

uporabe izvedenskih zdravstvenih in pravnih poročil v postopkih mednarodne zaščite.«.

4. člen

V 9. členu se v četrtem odstavku za peto alinejo doda nova šesta alineja, ki se glasi:

»-

je pred imenovanjem opravil osnovno varnostno preverjanje v skladu z zakonom, ki ureja varovanje tajnih podatkov, in je dobil dovoljenje za dostop do tajnih podatkov stopnje ZAUPNO;«.

Dosedanje šesta, sedma in osma alineja postanejo sedma, osma in deveta alineja.

V šestem odstavku se beseda »pete« nadomesti z besedo »četrte«.

V devetem odstavku se beseda »prosilcev« nadomesti z besedo »oseb«.

V desetem odstavku se v peti alineji pika nadomesti z vejico.

Za peto alinejo se doda nova šesta alineja, ki se glasi:

»-

če se ugotovi, da mu je znana prava identiteta prosilca, razpolaga s prosilčevimi identifikacijskimi dokumenti, mu je znana dejanska prosilčeva starost, v primeru, ko ta zatrjuje, da je mladoletna oseba, ali so mu znana dejstva, na podlagi katerih prosilec ni upravičen do statusa begunca ali subsidiarne zaščite, a o tem ne obvesti pristojnega organa.«.

V enajstem odstavku se beseda »prosilcem« nadomesti z besedo »osebam«, beseda »prosilca« z besedo »osebe«, beseda »prosilcev« pa z besedo »oseb«.

5. člen

11. člen se spremeni tako, da se glasi:

»11. člen

(plačilo za pravno pomoč)

(1)

Svetovalci za begunce imajo pravico do nagrade za opravljeno delo in do povračila stroškov za opravljeno pravno pomoč v zvezi s postopki po tem zakonu na upravnem in vrhovnem sodišču, vključno s stroški storitev tolmača v obsegu največ dveh ur oziroma štirih prevajalskih strani v okviru priprave pravnega sredstva. Sredstva za izplačilo nagrad in povračilo stroškov zagotavlja ministrstvo.

(2)

Pravica do nagrade za opravljeno delo in povračilo stroškov svetovalcu za begunce ne pripada, če:

-

je iz uradnih evidenc pristojnega organa razvidno, da je prosilec samovoljno zapustil azilni dom ali njegovo izpostavo več kot tri dni pred vložitvijo tožbe pred upravnim sodiščem ali pred vložitvijo pritožbe pred vrhovnim sodiščem,

-

oseba prekliče pooblastilo svetovalcu za begunce, preden je vložena tožba pred upravnim sodiščem ali pritožba pred vrhovnim sodiščem,

-

pravnega sredstva ne vloži pravočasno,

-

je pred njim pravno sredstvo vložil že drug svetovalec za begunce.

(3)

Pravica do nagrade za opravljeno delo in povračilo stroškov svetovalcem za begunce ne pripada v primeru izrednih pravnih sredstev.

(4)

Svetovalec za begunce predloži stroškovnik o opravljenem delu z dokazili o opravljenem delu in nastalih stroških v treh mesecih po pravnomočnosti odločitve upravnega oziroma vrhovnega sodišča, sicer izgubi pravico do nagrade in povračila stroškov iz prvega odstavka tega člena.

(5)

Ministrstvo od osebe, ki ima zadostna lastna sredstva za preživljanje, zahteva povrnitev stroškov oziroma sorazmernega dela stroškov iz prvega odstavka tega člena.

(6)

Način dostopa osebe do svetovalca za begunce, merila za določitev nagrade za opravljeno delo in povračilo stroškov iz prvega odstavka tega člena ter merila za izračun povrnitve stroškov iz prejšnjega odstavka določi minister.«.

6. člen

V 16. členu se v tretjem odstavku črta besedilo », in sicer do izvršljivosti odločitve izdane v postopku mednarodne zaščite«.

Četrti odstavek se spremeni tako, da se glasi:

»(4) Vlada Republike Slovenije predpiše podrobnejši način izvajanja pooblastila zakonitega zastopnika, način medsebojnega sodelovanja zakonitega zastopnika, urada, ministrstva, krajevno pristojnega centra za socialno delo in ustanove, v kateri je mladoletnik brez spremstva nastanjen, pri izvajanju skrbi za osebnost, pravice in koristi mladoletnika brez spremstva ter način oblikovanja in vodenja seznama iz četrtega odstavka 18. člena tega zakona. V predpisu se določi tudi podrobnejši način zagotavljanja ustrezne nastanitve iz sedmega odstavka tega člena, oskrbe in obravnave mladoletnika brez spremstva.«.

Sedmi odstavek se spremeni tako, da se glasi:

»(7) Urad nastani mladoletnika brez spremstva v institucijo, ki je namenjena otrokom, kjer sta mu zagotovljeni ustrezna obravnava in oskrba, po predhodno pridobljenem mnenju centra za socialno delo, ki je krajevno pristojen za območje, na katerem je nastanjen mladoletnik brez spremstva, glede ustreznosti nastanitve. Pri izvajanju nastanitve in oskrbe urad sodeluje z zakonitim zastopnikom.«.

Osmi odstavek se črta.

V dosedanjem devetem odstavku, ki postane osmi odstavek, se besedilo »starejšega od 15 let« nadomesti z besedilom »starega 15 let ali več«.

7. člen

V 17. členu se drugi odstavek spremeni tako, da se glasi:

»(2) Če se pri mladoletniku brez spremstva pred podajo prošnje ali pri obravnavi prošnje za mednarodno zaščito na podlagi mnenja uradnih oseb oziroma oseb, ki so vključene v delo z mladoletnikom brez spremstva, podvomi o starosti mladoletnika brez spremstva, pristojni organ lahko odredi pripravo izvedeniškega mnenja.«.

8. člen

V 18. členu se za drugim odstavkom doda nov tretji odstavek, ki se glasi:

»(3) Zakoniti zastopnik se vsake tri leta udeleži obdobnega usposabljanja.«.

V dosedanjem tretjem odstavku, ki postane četrti odstavek, se besedilo prvega stavka nadomesti z naslednjim besedilom: »Usposabljanje iz drugega in tretjega odstavka tega člena na podlagi javnega pooblastila izvaja Fakulteta za socialno delo, Univerza v Ljubljani, ki v ta namen izdaja potrdila o usposobljenosti. Usposabljanje obsega znanje iz družinskega prava, socialnega dela, psihologije, varstva otrokovih pravic in dolžnosti, varstva človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter azilnega prava.«.

Dosedanja četrti in peti odstavek postaneta peti in šesti odstavek.

V dosedanjem šestem odstavku, ki postane sedmi odstavek, se prvi stavek spremeni tako, da se glasi: »Zakoniti zastopnik lahko uveljavlja povrnitev potrebnih stroškov in nagrado za opravljeno delo do desetega dne v mesecu za vsa opravljena zastopanja v preteklem mesecu, sicer izgubi pravico do nagrade in povračila stroškov.«.

Dosedanji sedmi odstavek, ki postane osmi odstavek, se spremeni tako, da se glasi:

»(8) Zakonito zastopanje poleg razlogov iz zakona, ki ureja zakonsko zvezo in družinska razmerja, preneha tudi z izvršljivostjo odločitve pristojnega organa v postopku priznanja mednarodne zaščite oziroma z dnem postavitve mladoletnika brez spremstva pod skrbništvo oziroma imenovanja skrbnika za posebni primer. Zakonito zastopanje preneha tudi, če se ugotovi, da je zakonitemu zastopniku znana prava identiteta prosilca, razpolaga s prosilčevimi identifikacijskimi dokumenti, mu je znana dejanska prosilčeva starost v primeru, ko ta zatrjuje, da je mladoletna oseba, ali so mu znana dejstva, na podlagi katerih prosilec ni upravičen do statusa begunca ali subsidiarne zaščite, a o tem ne obvesti pristojnega organa.«.

Za novim osmim odstavkom se doda nov deveti odstavek, ki se glasi:

»(9) Ministrstvo, pristojno za družino in socialne zadeve, najmanj enkrat letno preveri, ali zakoniti zastopniki še izpolnjujejo pogoje za zakonitega zastopnika. Ministrstvo, pristojno za družino in socialne zadeve, izbriše s seznama zakonitega zastopnika, ki:

-

ne izpolnjuje več pogojev za skrbnika, določenih z zakonom, ki ureja družinska razmerja;

-

je pri opravljanju zakonitega zastopanja malomaren, zlorablja svoje pravice ali s svojim delom ogroža pravice in koristi varovanca;

-

kljub večkratnim opozorilom uradnih oseb krši pravila kodeksa, ki ureja ravnanja uslužbencev urada ali ministrstva, pristojnega za notranje zadeve, ter vseh ostalih oseb, ki delujejo pri mednarodni zaščiti, do prosilcev za mednarodno zaščito in oseb s priznano mednarodno zaščito;

-

ni obvestil pristojnega organa v skladu z drugim stavkom prejšnjega odstavka;

-

ni opravil obdobnega usposabljanja iz tretjega odstavka tega člena;

-

dvakrat neupravičeno zavrne zastopanje;

-

sam tako želi, vendar pod pogojem, da je po uvrstitvi na seznam že opravljal naloge zakonitega zastopanja vsaj 12 mesecev oziroma da v 12 mesecih po uvrstitvi na seznam še ni bil pozvan k zastopanju.«.

9. člen

V 22. členu se za besedilom člena, ki se označi kot prvi odstavek, doda nov drugi odstavek, ki se glasi:

»(2) Pristojni organ pridobi točne in ažurne informacije o izvorni državi iz različnih virov, kot so Evropski azilni podporni urad in Visoki komisariat ter ustrezne mednarodne organizacije za človekove pravice.«.

10. člen

V 30. členu se drugi odstavek spremeni tako, da se glasi:

»(2) Če so imele dejavnosti prosilca od odhoda iz izvorne države izključni namen ustvarjanja potrebnih pogojev za priznanje mednarodne zaščite po tem zakonu, v primeru ponovne prošnje priznanje statusa begunca ne more temeljiti samo na tako ustvarjenih pogojih.«.

11. člen

V 31. členu se v prvem odstavku prva alineja spremeni tako, da se glasi:

»– že uživa pomoč ali zaščito organov in agencij Združenih narodov, razen Visokega komisariata;«

V drugi, tretji in četrti alineji se besedilo »obstaja utemeljen sum« nadomesti z besedilom »obstajajo utemeljeni razlogi za sum«.

V peti alineji se za besedilom »nevarnega za varnost« doda besedilo »ali ozemeljsko celovitost«, besedilo »varnosti ozemeljske celovitosti,« pa se črta.

V drugem odstavku se besedilo »obstaja utemeljen sum« nadomesti z besedilom »obstajajo utemeljeni razlogi za sum«.

Četrta alineja se spremeni tako, da se glasi:

»– predstavlja nevarnost za skupnost ali varnost Republike Slovenije.«.

12. člen

V 34. členu se v četrtem odstavku beseda »prosilca« nadomesti z besedo »osebe«.

13. člen

V 36. členu se za drugim odstavkom dodata nova tretji in četrti odstavek, ki se glasita:

»(3)

Prepoved odstranitve iz Republike Slovenije ne velja za osebo, ki je v postopku predaje ali izročitve drugi državi članici ali tretji državi ali mednarodnim kazenskim sodiščem.

(4)

Prosilca se v skladu s prejšnjim odstavkom lahko izroči le, če odločba o izročitvi ne povzroči vračanja, s katerim bi bile kršene mednarodne obveznosti Republike Slovenije.«.

14. člen

V 37. členu se v drugem odstavku besedilo »starejšim od 15 let« nadomesti z besedilom »starim 15 let ali več«, besedi »osebno in« pa se črtata.

V četrtem odstavku se tretji stavek črta.

Za sedmim odstavkom se dodajo novi osmi, deveti in deseti odstavek, ki se glasijo:

»(8) V izjemnih primerih se lahko osebni razgovor opravi tudi prek sodobnih elektronskih medijev, če je zagotovljen varen prenos podatkov.

(9)

Kadar se osebni razgovor zabeleži z elektronskimi napravami za zvočno ali slikovno snemanje v skladu s sedmim odstavkom tega člena, prosilcu ni treba potrditi vsebine osebnega razgovora.

(10)

Prosilcu kakršno koli snemanje ali fotografiranje na osebnem razgovoru ni dovoljeno.«.

15. člen

V 38. členu se v prvem odstavku v prvi alineji besedilo »prošnji ugodi« nadomesti z besedilom »prizna status begunca«.

Tretja alineja se črta.

Dosedanja četrta alineja postane tretja alineja.

Za drugim odstavkom se doda nov tretji odstavek, ki se glasi:

»(3) Kadar se osebni razgovor z osebo iz druge alineje prvega odstavka tega člena ne opravi, se osebi omogoči, da predloži dodatne informacije.«.

16. člen

39. člen se spremeni tako, da se glasi:

»39. člen

(postavitev izvedenca)

(1)

Če je za ugotovitev ali presojo kakšnega dejstva, ki je pomembno za odločitev v postopku po tem zakonu, potrebno strokovno znanje, s katerim uradna oseba ne razpolaga, je treba pridobiti ustrezno izvedensko mnenje.

(2)

Če izvedenec izvedenskega mnenja ne more podati zaradi razlogov, nastalih na strani prosilca, to ni razlog, da pristojni organ ne izda odločitve v postopku po tem zakonu.

(3)

Mnenje iz prvega odstavka tega člena se izda v pisni obliki. Kadar iz utemeljenih razlogov predložitev pisnega mnenja ni mogoča ali smiselna, se mnenje poda ustno.

(4)

Z mnenjem iz prvega odstavka tega člena pristojni organ prosilca sooči pisno, ustno pa le izjemoma.

(5)

Sredstva za izvedeniška mnenja zagotavlja pristojni organ.

(6)

Pristojni organ obvesti prosilca o možnosti, da lahko na svojo pobudo in na svoje stroške pridobi izvedeniško mnenje v postopku po tem zakonu.«.

17. člen

V 42. členu se drugi odstavek spremeni tako, da se glasi:

»(2) Osebo iz prejšnjega odstavka obravnava policija, ki ugotovi njeno istovetnost in pot, po kateri je prišla v Republiko Slovenijo, ter druge okoliščine, ki bi lahko vplivale na nadaljnji postopek. Policija pri tem izpolni registracijski list in osebo v njej razumljivem jeziku seznani s posledicami samovoljne zapustitve sprejemnih prostorov azilnega doma, kar oseba potrdi s podpisom.«.

V tretjem odstavku se črta besedilo », vključno z informacijami o posledicah samovoljne zapustitve sprejemnih prostorov,«.

V četrtem odstavku se pred piko doda besedilo »v ambulanti azilnega doma«.

18. člen

43. člen se spremeni tako, da se glasi:

»43. člen

(postopki na meji, letališčih, pristaniščih)

(1)

Kadar oseba izrazi namen podati prošnjo za mednarodno zaščito na meji ali v času zadrževanja v tranzitnem območju na letališču ali na ladji, ki je na sidrišču luke ali pristanišča, lahko pristojni organ o dopustnosti prošnje v skladu z 51. členom tega zakona odloča na meji ali tranzitnem območju na letališču ali na ladji, ki je na sidrišču luke ali pristanišča. Na meji ali tranzitnem območju na letališču ali na ladji, ki je na sidrišču luke ali pristanišča, lahko pristojni organ obravnava tudi prošnjo v pospešenem postopku zaradi enega izmed razlogov, na podlagi katerega se ta lahko šteje za očitno neutemeljeno v skladu z 52. členom tega zakona, ter zahtevek za uvedbo ponovnega postopka v primeru, da oseba ni predložila novih dokazov ali navedla novih dejstev, ki pomembno povečujejo verjetnost, da izpolnjuje pogoje za mednarodno zaščito.

(2)

Oseba iz prejšnjega odstavka se do dokončnosti sklepa, izdanega v okviru postopka o dopustnosti prošnje v skladu z 51. členom tega zakona oziroma sklepa o zavrženju zahtevka za uvedbo ponovnega postopka iz četrtega odstavka 65. člena tega zakona ali izvršljivosti odločbe v pospešenem postopku, nahaja na meji ali na območju letališča oziroma sidrišča luke ali pristanišča. Če odločba ali sklep iz prejšnjega stavka nista izdana v treh tednih od prejema prošnje ali se prošnja obravnava v rednem postopku, se prosilcu dovoli vstop na ozemlje Republike Slovenije.

(3)

Če zaradi prihoda večjega števila oseb, ki izrazijo namen vložiti prošnjo na meji, v postopkih v skladu s tem členom ni mogoče odločati na meji, se te osebe lahko nastanijo v bližini meje.

(4)

V primeru prošnje za mednarodno zaščito, ki jo ranljiva oseba s posebnimi potrebami poda na meji ali v času zadrževanja v tranzitnem območju na letališču ali na ladji, ki je na sidrišču luke ali pristanišča, ki se obravnava v skladu s prvim in drugim odstavkom tega člena, pristojni organ prednostno poskrbi za varovanje zdravja te osebe, vključno z duševnim zdravjem, ter zagotovi redno spremljanje in ustrezno pomoč, pri čemer upošteva poseben položaj te osebe.

(5)

Vlada Republike Slovenije podrobneje predpiše pogoje in način bivanja na meji ali tranzitnem območju na letališču ali na ladji, ki je na sidrišču luke ali pristanišča, s predpisom iz četrtega odstavka 78. člena tega zakona.«.

19. člen

V 45. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi:

»(1) Prošnjo vloži vsaka polnoletna oseba posamezno in v svojem imenu, in sicer ustno na zapisnik. V primeru izjemnih okoliščin lahko pristojni organ osebo obvesti, da prošnjo poda pisno ali v elektronski obliki.«.

V drugem odstavku se besedilo »starejši od 15 let« nadomesti z besedilom »star 15 let ali več«.

Za četrtim odstavkom se doda nov peti odstavek, ki se glasi:

»(5) V okviru postopka sprejema prošnje uradna oseba prosilcu določi datum osebnega razgovora. V primeru postopka na meji ali tranzitnem območju na letališču ali na ladji, ki je na sidrišču luke ali pristanišča iz 43. člena tega zakona, ali v primeru, ko je že ob podaji prošnje na voljo zadosti informacij, na podlagi katerih je mogoče utemeljeno sklepati, da so podani razlogi za obravnavo prošnje kot nedopustne prošnje iz 51. člena tega zakona ali očitno neutemeljene prošnje iz 52. člena tega zakona, se lahko osebni razgovor opravi takoj po sprejemu prošnje.«.

Dosedanji peti odstavek postane šesti odstavek.

Dosedanji šesti odstavek, ki postane sedmi odstavek, se spremni tako, da se glasi:

»(7) Pristojni organ prosilcu za mednarodno zaščito po uradni dolžnosti določi EMŠO in mu izda izkaznico prosilca, na kateri na predlog urada izpiše naslov začasnega prebivanja.«.

V dosedanjem sedmem odstavku, ki postane osmi odstavek, se za besedilom »Pri sprejemu prošnje« doda besedilo »ustno na zapisnik«.

Dosedanji osmi odstavek postane deveti odstavek.

20. člen

V 47. členu se na koncu tretjega odstavka doda besedilo »V primeru podaljšanja roka za odločitev zaradi velikega števila prošenj za mednarodno zaščito pristojni organ o tem obvešča Evropsko komisijo najmanj enkrat letno. Pristojni organ Evropsko komisijo obvesti tudi takoj, ko prenehajo razlogi za podaljšanje roka.«.

V petem odstavku se v drugi alineji za besedo »prosilca«, v tretji alineji pa za besedo »komisijo« doda besedilo »v razumnem roku«.«

21. člen

V 48. členu se za besedo »prednostno« doda vejica in besedilo »kadar je verjetno, da je prošnja utemeljena,«.

22. člen

V 49. členu se v prvem odstavku na koncu pete alineje pika nadomesti z vejico in se doda nova šesta alineja, ki se glasi:

»-

prošnji ugodi v rednem postopku, če ugotovi, da prosilec izpolnjuje pogoje za pridobitev statusa begunca, ker ne more več uživati zaščite organov in agencij Združenih narodov, z izjemo Visokega komisariata, zaradi okoliščin, na katere ni mogel vplivati.«.

V devetem odstavku se za besedo »alineje« dodata besedilo »prvega odstavka«.

Za devetim odstavkom se dodajo novi deseti, enajsti, dvanajsti, trinajsti, štirinajsti, petnajsti in šestnajsti odstavek, ki se glasijo:

»(10) Pristojni organ v odločitvi iz tretje in pete alineje prvega odstavka tega člena, druge in tretje alineje prvega odstavka 51. člena, sedmega odstavka 66. člena in sedmega odstavka 69. člena tega zakona določi 10-dnevni rok za prostovoljni odhod, v katerem mora oseba zapustiti območje Republike Slovenije, območje držav članic Evropske unije in območje držav pogodbenic Konvencije o izvajanju schengenskega sporazuma z dne 14. junija 1985. Pristojni organ lahko iz utemeljenih razlogov določi 30-dnevni rok za prostovoljni odhod. Rok za prostovoljni odhod se ne določi osebi v primeru odločitve iz četrte alineje prvega odstavka tega člena, ko ji je bil status mednarodne zaščite odvzet na podlagi tretje ali četrte alineje prvega odstavka 68. člena oziroma prve ali druge alineje drugega odstavka 68. člena tega zakona ali ko oseba v Republiki Sloveniji zakonito prebiva na podlagi drugega pravnega naslova.

(11)

Rok za prostovoljni odhod iz prejšnjega odstavka začne teči z dnem, ko je sklep ali odločba o mednarodni zaščiti izvršljiva. Vložitev zahtevka za uvedbo ponovnega postopka mednarodne zaščite prekine tek že določenega roka za prostovoljni odhod do izvršljive odločitve o prvem zahtevku za uvedbo ponovnega postopka. Če pristojni organ s sklepom ugodi prvemu zahtevku za uvedbo ponovnega postopka in dovoli vložitev ponovne prošnje, z njim odpravi že izrečen rok za prostovoljni odhod.

(12)

Če obstajajo okoliščine, ki jih zakon, ki ureja vstop, zapustitev in bivanje tujcev v Republiki Sloveniji določa za podaljšanje roka, lahko pristojni organ na prošnjo osebe, ki jo mora vložiti pred potekom roka za prostovoljni odhod, ob upoštevanju okoliščin posameznega primera, rok za prostovoljni odhod z odločbo podaljša za čas trajanja okoliščin, zaradi katerih je določitev daljšega roka za prostovoljni odhod osebe upravičena.

(13)

Pristojni organ v odločitvi iz desetega odstavka tega člena osebi določi tudi ukrep odstranitve tujca in ukrep prepovedi vstopa, razen ko oseba v Republiki Sloveniji zakonito prebiva na podlagi drugega pravnega naslova. Pri določitvi in izvajanju ukrepa odstranitve tujca in ukrepa prepovedi vstopa se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja vstop, zapustitev in bivanje tujcev v Republiki Sloveniji, ki urejajo ukrep odstranitve tujca in ukrep prepovedi vstopa v primeru izdaje odločbe o vrnitvi. Če pristojni organ s sklepom ugodi prvemu zahtevku za uvedbo ponovnega postopka in dovoli vložitev ponovne prošnje, z njim odpravi že izrečen ukrep odstranitve tujca in ukrep prepovedi vstopa.

(14)

Pristojni organ lahko po uradni dolžnosti ali na prošnjo osebe z odločbo prekliče, skrajša ali začasno odloži prepoved vstopa iz razlogov, ki jih za preklic, skrajšanje ali začasno odložitev prepovedi vstopa določa zakon, ki ureja vstop, zapustitev in bivanje tujcev v Republiki Sloveniji.

(15)

V primerih iz desetega odstavka tega člena Policija tujcu, ki nezakonito prebiva v Republiki Sloveniji, ne izda odločbe o vrnitvi v skladu z zakonom, ki ureja vstop, zapustitev in bivanje tujcev v Republiki Sloveniji.

(16)

Pristojni organ izvršljivo odločbo ali izvršljiv sklep o mednarodni zaščiti iz desetega odstavka tega člena nemudoma posreduje policijski postaji, na območju katere oseba prebiva oziroma je nazadnje prebivala ali na območju katere je imela oseba prijavljeno zadnje začasno ali stalno prebivanje.«.

23. člen

V 50. členu se v drugem odstavku za drugo alinejo doda nova tretja alineja, ki se glasi:

»-

če se pri dnevnem preverjanju prisotnosti iz petega odstavka 82. člena tega zakona ugotovi, da je prosilec prenočil izven azilnega doma ali njegove izpostave, ne da bi mu bila izdana dovolilnica iz šestega odstavka 82. člena tega zakona, prosilec pa ne navede razumnih razlogov za svoje ravnanje;«.

V dosedanji tretji alineji, ki postane četrta alineja, se besedilo »pristojnemu organu« nadomesti z besedo »uradu«, pika se nadomesti s podpičjem, za njim pa se doda nova peta alineja, ki se glasi:

»-

če se prosilec ni odzval na zahteve, da navede vsa dejstva in okoliščine in predloži vso dokumentacijo in razpoložljive dokaze v skladu z 21. členom tega zakona za namene obravnavanja dejstev in okoliščin v skladu s 23. členom tega zakona.«.

24. člen

V 51. členu se za besedilom člena, ki se označi kot prvi odstavek, doda nov drugi odstavek, ki se glasi:

»(2) Če po izvršljivem sklepu iz četrte alineje prejšnjega odstavka odgovorna država članica prosilca ne sprejme na svoje ozemlje oziroma ga v odgovorno državo članico ni možno predati zaradi drugih razlogov, pristojni organ sklep razveljavi in obravnava prošnjo za mednarodno zaščito.«.

25. člen