Resolucija o nacionalnem programu za kulturo 2014-2017...

3551. Resolucija o nacionalnem programu za kulturo 2014-2017 (ReNPK14-17)

Na podlagi 11. člena Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 77/07 – uradno prečiščeno besedilo, 56/08, 4/10 in 20/11) in 109. člena Poslovnika državnega zbora (Uradni list RS, št. 92/07 – uradno prečiščeno besedilo, 105/10 in 80/13) je Državni zbor na seji dne 27. novembra 2013 sprejel

R E S O L U C I J O
o nacionalnem programu za kulturo 2014-2017 (ReNPK14-17)

SEZNAM KRATIC

ACE – Arts and Cultural Education

ACS – Andragoški center Republike Slovenije

AGRFT – Akademija za gledališče, radio, film in televizijo

ANSA – Agenzia Nazionale Stampa Associata

ARS – Arhiv Republike Slovenije

ARRS – Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije

ASEM – Asia-Europe Meeting

BDP – Bruto domači proizvod

BK – bralna kultura

CLARIN – Common Language Resources and Technology Infrastructure

CoMoCoSEE – Council of Ministers of Culture of South East Europe

DDV – Davek na dodano vrednost

DEKD – Dnevni evropske kulturne dediščine

DNS – Društvo novinarjev Republike Slovenije

EGP – Evropski gospodarski prostor

ESS – Evropski socialni sklad

EŠD – Evidenčna številka dediščine

EU – Evropska unija

EUNIC – European Union National Institutes for Culture

EUR – Evro

GIZ – Gospodarsko-interesno združenje

GM – Glasbena mladina

ICOMOS – International Council on Monuments and Sites

IFACCA – International Federation of Arts Councils and Culture Agencies

IKT – informacijsko-komunikacijske tehnologije

IFLA – International Federation of Library Assotiations and Institutions

ISBN – International Standard Book Number

ISMN – International Standard Music Number

ISSN – International Standard Serial Number

IZUM – Inštitut informacijskih znanosti Maribor

JAK – Javna agencija za knjigo Republike Slovenije

JSKD – Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti

KD – Kulturna dediščina

KKI – Kreativne in kulturne industrije

KU – kulturna ustanova

KUV – Kulturno-umetnostna vzgoja

MAO – Muzej za arhitekturo in oblikovanje

MDDSZ – Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Republike Slovenije

MF – Ministrstvo za finance Republike Slovenije

MGRT – Ministrstvo za gospodarstvo, razvoj in tehnologijo Republike Slovenije

MIZŠ – Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport Republike Slovenije

MK – Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije

MKO – Ministrstvo za kmetijstvo in okolje Republike Slovenije

MNZ – Ministrstvo za notranje zadeve in javno upravo Republike Slovenije

MZIP – Ministrstvo za infrastrukturo in prostor Republike Slovenije

MZZ – Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije

NAKVIS – Nacionalna agencija Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu

NFM – Norveški finančni mehanizem

NUK – Narodna in univerzitetna knjižnica

NVO – nevladne organizacije

OECD – Organisation for Economic Co-operation and Development

OŠ – Osnova šola

PI – Pedagoški inštitut

PISA – Programme for International Student Assessment

PPE – Programsko-produkcijska enota

RTV Slovenija – Radiotelevizija Republike Slovenije

SE – Svet Evrope

SFC – Slovenski filmski center

SFRJ – Socialistična federativna republika Jugoslavija

SKICA – Slovenski kulturno-informacijski center

SME – Stara mestna elektrarna

SNG – Slovensko narodno gledališče

SNS – Sindikat novinarjev Republike Slovenije

Spirit – Javna agencija Republike Slovenije za spodbujanje podjetništva, inovativnosti, razvoja, investicij in turizma

SRDF – Svet za radiofuzijo Republike Slovenije

SURS – Statistični urad Republike Slovenije

TKD – Teden kulturne dediščine

UIA – International Union of Architects

UIL – Urad Republike Slovenije za intelektualno lastnino

UKC – Univerzitetni klinični center

UKM – Univerzitetna knjižnica Maribor

UKOM – Urad vlade Republike Slovenije za komunikacije

UNESCO – United Nations Educational, Scientific and Cultural Organization

URSM – Urad vlade Republike Slovenije za mladino

VIZ – vzgojno-izobraževalni zavod

VŽU – vseživljenjsko učenje

ZAL – Zgodovinski arhiv Ljubljana

ZAPS – Zbornica za arhitekturo in prostor Republike Slovenije

ZDSSS – Zveza društev slepih in slabovidnih Republike Slovenije

ZDUS – Zveza društev upokojencev Republike Slovenije

ZNP – Združenje novinarjev in publicistov

ZRC SAZU – Znanstveno-raziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti

ZRSŠ – Zavod Republike Slovenije za šolstvo

ZVKDS – Javni zavod Republike Slovenije za varstvo kulturne dediščine

POSAMEZNA KULTURNA PODROČJA

1. KNJIGA

Še vedno živa Brechtova maksima »knjiga je orožje«, ker je to v njeni naravi.

Javni interes

V Republiki Sloveniji se z založništvom ukvarja 500 poslovnih subjektov, prevladujejo srednje velike in majhne založbe. V letu 2012 je izšlo 5.685 knjig in brošur, od tega 883 knjig in brošur izvirnega leposlovja, med katerimi zvrstno prevladuje roman. Približno polovica izdanih leposlovnih del je slovenskih. JAK je v obdobju 2009–2012 sofinancirala med 5 in 10 odstotki celotne knjižne produkcije. V Republiki Sloveniji deluje 58 splošnih knjižnic, v katere je včlanjen povprečno vsak četrti Slovenec. Član splošno knjižnico letno obišče približno dvajsetkrat in si izposodi povprečno 50 enot knjižničnega gradiva, od tega 12 knjig. Ocena je, da posameznik letno kupi v povprečju 1 do 2 knjigi, kar nanese okoli 25,50 EUR. Slovenci smo torej sorazmerno dobri bralci in slabši kupci knjig. Republika Slovenija financira nakup knjižnega gradiva splošnim knjižnicam, osrednje knjižnice v svoje knjižne zbirke vključujejo večino subvencioniranih knjig, druge knjižnice pa precej manjši delež. Večji del naklad subvencioniranih knjig odkupijo knjižnice, ki za odkupe namenijo okoli 7.000.000 EUR letno. V slovenskih knjigarnah (deluje jih malo več kot 100) se proda le tretjina vseh prodanih knjig. Skupni obseg prometa panoge v letu 2012 znaša 81.000.000 EUR in se je v zadnjih 4 letih znižal za približno četrtino, od tega je prodaja knjig vredna okoli 60.000.000 EUR(1).

Med prednosti slovenskega knjižnega trga lahko štejemo bogato in raznoliko produkcijo, visoko knjižnično izposojo ter sistematično državno pomoč področju knjige, ki podpira vse elemente knjižne verige. Temeljni problem področja ob specifičnosti majhnega trga je nižanje naklad knjig, visoka prodajna cena in neurejena cenovna politika ter padec prodaje v knjigarnah.

Na področju knjige predstavlja javni interes zagotavljanje pogojev za usklajeno delovanje vseh členov knjižne verige na področju leposlovja in humanistike, ki vodi k optimalnim rezultatom na področju ustvarjanja, zalaganja, razširjanja in branja kakovostnih knjig in revij. Pri uresničevanju javnega interesa na tem področju je treba zagotavljati zlasti spodbudne okoliščine za izdajanje in povečevanje prodaje kvalitetnih knjig in revij, dotok vrhunskih del iz tujine in prevajanje kvalitetnih del slovenskih avtorjev v tuje jezike ter predstavitev slovenske ustvarjalnosti s tega področja v mednarodnem prostoru. Ob tem so v javnem interesu tudi zagotavljanje spodbudnih pogojev za ustvarjalce na področju leposlovja in humanistike, razvoj kulture branja in kupovanja knjig, promocija knjige in ustvarjalnosti na tem področju, delovanje založništva in knjigotrške mreže ter razvoj e-knjige. Javni interes se ob skrbi za visoko kvaliteto knjig in revij izraža tudi z ukrepi za ustrezno in cenovno dostopnost knjige.

V prihodnjem obdobju so izzivi na tem področju povezani predvsem s povečanjem prodaje knjig in njihovo dostopnostjo, digitalizacijo, krepitvijo bralne kulture ter povezovanjem akterjev s področja knjige. Pomemben razvojni ukrep je tudi sprejetje predpisov, ki bodo dolgoročno stabilizirali založniški trg in cenovno politiko. Razvojne potenciale področja knjige je treba podpreti tudi s sredstvi evropskih kohezijskih politik ter zagotoviti stalno strokovno spremljanje in analizo učinkov sofinanciranja na področju knjige.

Nosilka kulturnih politik in ukrepov na področju knjige je leta 2008 ustanovljena JAK. Republika Slovenija podpira spremembo Direktive o DDV na način, da bi bile dobave knjig in drugih publikacij (časopisi in periodične publikacije) v elektronski obliki glede na stopnje DDV izenačene z dobavami teh publikacij v tiskani obliki.

Cilji in ukrepi

1.

Večja prodaja kakovostnih knjig in revij.

Ukrepi:

-

sprejetje Zakona o knjigi kot ekonomskega instrumenta, s katerim se uvede enotna cena knjige in poveča dostopnost knjig v knjigarnah,

-

izvedba nacionalne raziskave bralnih in nakupovalnih navad na področju knjige s poudarkom na možnih rešitvah za povečanje kupovanja knjig,

-

izvedba nacionalnih kampanj za promocijo kulture branja in kupovanja knjig in revij,

-

ciljna podpora programom za pospeševanje prodaje knjig in revij v knjigarnah,

-

razvoj portala knjige na trgu.

Pojasnilo: Slovenski knjižni trg je zaradi jezikovne zamejenosti še posebej ranljiv, saj svojih prednosti, ki izhajajo iz majhnosti trga, ni znal izkoristiti sebi v prid, kot so to storili denimo na Finskem in na Islandiji. V zadnjih letih se obseg panoge zmanjšuje, zaradi slabe prodaje pa založbe vztrajno nižajo naklade subvencioniranih knjig. Večji del subvencioniranih del odkupijo knjižnice, knjigarne končnim kupcem prodajo relativno majhen prodajni delež. Kvalitetne knjige so slabše dostopne, zaradi nizkih naklad in slabe prodaje v knjigarnah je njihova cena relativno visoka, cenovna politika pa neurejena. S povezanimi ukrepi – uvajanje enotne cene knjige in pogojevanje subvencij za knjigarne z zahtevanim najnižjim številom naslovov različnih založb in aktualne knjižne in revijalne produkcije v prodajnem programu – želimo povečati prodajo kvalitetnih knjig in revij, izboljšati njihovo dostopnost ter dolgoročno stabilizirati področje knjige.

Enotna cena knjige je ukrep, ki za določeno obdobje onemogoča spreminjanje cene posameznega naslova za končnega kupca na vseh prodajnih mestih in velja v polovici evropskih držav. Nakupovalni centri, pa tudi druga prodajna mesta izven specializiranih, tržijo knjigo kot vsako drugo blago, na osnovi kalkulacije, ki jo omogoča ekonomija obsega. Ker imajo na voljo veliko število prodajnih mest z neprimerljivo višjo frekventnostjo obiska, od založnikov in knjigotržcev dosežejo visoke popuste. Posledično lahko knjige prodajajo po nizkih cenah, še vedno pa z dovoljšno dodano vrednostjo, da je mogoča maksimizacija dobička. Če pustimo ob strani druge učinke takega ravnanja (interes za odkup in prodajo zgolj prevodnih uspešnic in druge, komercialno zanimivejše literature), je najpomembnejši dolgoročni učinek tovrstne nelojalne konkurence počasno propadanje knjigotrške mreže, ki manjša dostopnost kvalitetne knjige, posledično pa dolgoročno višja končna cena za končnega kupca, tudi za knjižnice.

Enotna cena knjige pa avtorjem olajša ustvarjanje založniško bolj tveganih projektov, za katere so slovenski založniki zaradi višje kvalitete in dolgoročnih učinkov neekonomske narave zainteresirani. Založnikom omogoča dolgoročnejši produkcijski ciklus, več raznovrstnih novih naslovov, ki jih omogoča »mešana kalkulacija« (na račun višje dodane vrednosti pri prodaji uspešnic so izdane komercialno manj zanimive kvalitetnejše knjige slovenskih in tujih avtorjev). To neposredno vpliva na nižjo povprečno ceno kvalitetne literature. Največje koristi pa enotna cena knjige prinaša knjigotržcem, saj prispeva k razvoju vseh knjigarn, ne le kot prodajnih, temveč tudi kot kulturnih prostorov. Izkušnje kažejo, da tovrsten pristop poskrbi za zavarovanje pred nevarnostjo pretirane in prehitre komercializacije knjige in s tem pomembnega dela kulture in narodove identitete, poleg tega pa je pogosto tudi podlaga za vertikalno bolj usklajeno in optimizirano delovanje verige knjižne produkcije – promocije, raziskovanja in usposabljanja se deležniki verige knjižne produkcije lotevajo v sodelovanju, kar privede do večje priljubljenosti knjižnih izdaj in branja na splošno, posledično pa prispeva k nižji povprečni ceni knjige. S predlaganim pristopom se ohranja možnost obstoja večjega števila prodajnih mest knjige, tudi specializiranih, kar ob enakopravni dostopnosti knjige za vse bralce, na celotnem ozemlju Republike Slovenije in pod enakimi nakupnimi pogoji spet pomeni višjo kvaliteto, večjo konkurenčnost in posledično nižjo povprečno ceno knjige.

Čas izvedbe: 2014–2017.

Ocena potrebnih sredstev: 730.000 EUR v okviru razpoložljivih sredstev in 300.000 EUR dodatnih sredstev.

Odgovornost: MK, JAK.

Kazalniki:

-

število prodanih knjig na prebivalca letno (2012: ocena 2);

-

število knjigarn (2012: 100);

-

število izposojenih knjig na prebivalca letno v splošnih knjižnicah (2012: 12; 2017: 15);

-

povprečna naklada leposlovne knjige (2012: 902; 2017: 1.200);

-

povprečna cena tiskane monografije (2012: 19,29 EUR);

-

obseg prometa v založništvu (2012: 81.000.000 EUR; 2017: 100.000.000 EUR);

-

povprečno število prodanih izvodov na subvencioniran naslov v prvem letu prodaje (2012: 200; 2017: 300).

2.

Bolj učinkovita državna podpora knjigi v smeri celovite politike do knjige.

Ukrepi:

-

JAK v okviru srednjeročne strategije oblikuje usmeritve za podporo knjižni in revijalni produkciji, v kateri opredeli tudi: najvišje število sofinanciranih knjig glede na razpoložljiva proračunska sredstva ter najvišje in najnižje pragove sofinanciranja projektov glede na pričakovane učinke (višina avtorskih honorarjev, cena knjige, potencialni krog bralcev ipd.),

-

spodbujanje pretvorbe subvencioniranih knjig in revij v elektronski format ter podpora pretvorbi že izdanih subvencioniranih knjig v elektronski format,

-

razvoj platforme za prodajo elektronskih knjig,

-

podpora projektom krepitve kompetenc na področju knjige in določitev minimalnih založniških standardov.

Pojasnilo: Državna podpora zahtevnejši knjižni produkciji s področij leposlovja in humanistike vzpostavlja okoliščine za nastanek, razvoj in dostopnost kvalitetne knjižne produkcije bralcem na celotnem območju Republike Slovenije, vendar je v zadnjem obdobju predvsem zaradi nižanja naklad in upada prodaje ta podpora preveč razpršena. Povprečna višina sofinanciranja knjige na projektnem razpisu v zadnjem obdobju znaša 3.250 EUR, na programskem razpisu pa približno 6.000 EUR. Projektna podpora knjižni produkciji mora omogočati tudi izplačilo ustrezno visokih avtorskih honorarjev in omogočati razvoj področja v celoti, vključno z digitalizacijo. Razvoj elektronskega založništva je odvisen tudi od vzpostavitve osrednjega prodajnega portala, ki bo zagotavljal dostopnost do elektronskih knjig vseh založnikov. Z zmanjšanjem razpršenosti se bodo povišala sredstva, izboljšala se bo dostopnost knjig ter dvignila njihova kakovost. Slabšanje položaja založniške panoge je privedlo do nižanja kvalitete knjig, za ustavitev tega trenda bo JAK podporo usmeril v krepitev kompetenc na področju knjige ter spodbudil oblikovanje minimalnih založniških standardov.

Čas izvedbe: 2014–2017.

Ocena finančnih sredstev: 700.000 EUR v okviru razpoložljivih sredstev.

Odgovornost: JAK, MK, MGRT.

Kazalniki(2):

-

število vseh izdanih knjig in brošur letno (2012: 5.685);

-

število sofinanciranih knjig s strani JAK (2012: 352; 2017: 300);

-

število sofinanciranih revij s področja leposlovja in humanistike (2012: 40);

-

delež sofinanciranih knjižnih naslovov med vsemi prvič izdanimi leposlovnimi knjigami letno – UDK 8 (2011: 16 %);

-

povprečna višina subvencije na knjižni naslov v EUR in povprečna višina subvencije na revijo v EUR na projektnem in programskem razpisu (cilj: postopna izenačitev subvencije na knjižni naslov in na revijo na projektnem in programskem razpisu);

-

delež dostopnosti subvencionirane knjižne produkcije v elektronski obliki v posameznem letu (cilj: dostopnost celotne subvencionirane knjižne produkcije v elektronski obliki do leta 2017);

-

delež vključenosti izdanih elektronskih knjig v platformo za prodajo elektronskih knjig (cilj: celovita vključenost izdanih elektronskih knjig v platformo za prodajo elektronskih knjig do leta 2015);

-

število izvedenih projektov za krepitev kompetenc na področju knjige, sofinanciranih s strani MK letno (cilj: ohranjanje števila izvedenih projektov za krepitev kompetenc na področju knjige).

3.

Republika Slovenija – osrednja gostja na mednarodnem knjižnem sejmu v Frankfurtu.

Ukrepi:

-

ciljno sofinanciranje prevodov slovenskih avtorjev v nemški in angleški jezik,

-

sofinanciranje izdaj knjig slovenskih avtorjev pri uveljavljenih nemških založbah,

-

dogovor s prireditelji Frankfurtskega knjižnega sejma o Republiki Sloveniji kot osrednji gostji.

Pojasnilo: Nastop Republike Slovenije kot osrednje gostje na najpomembnejšem mednarodnem knjižnem sejmu v Frankfurtu je pomemben tako z vidika dolgoročne prepoznavnosti in umestitve slovenskih avtorjev ter slovenske ustvarjalnosti na področju knjige na nemškem govornem področju kakor tudi z vidika širše prepoznavnosti slovenske ustvarjalnosti in kulturnih in gospodarskih potencialov. Uspešen nastop držav kot osrednjih gostij na Frankfurtskem knjižnem sejmu izrazito povečuje število izdaj domačih avtorjev na nemškem govornem področju in širše, na drugih knjižnih trgih, sočasno pa krepi kulturno turistični potencial države, s čimer pripomore h gospodarski rasti, razvoju kulturnih in storitvenih dejavnosti ter novim zaposlitvam. Ker projekt zahteva dolgotrajno in kompleksno pripravo, je časovnica izvedbe predstavitve Republike Slovenije kot osrednje gostje odvisna od dogovora z organizatorji sejma, na podlagi dosedanjih izkušenj jo je moč načrtovati v obdobju 2017–2019. Ob tem bo JAK še naprej prisoten na sejmu v Leipzigu.

Čas izvedbe: pripravljalne naloge se začnejo izvajati leta 2014, ciljni razpisi za prevode v nemški jezik se začnejo izvajati v letu 2014, izvedba predstavitve Republike Slovenije kot osrednje gostje je načrtovana v obdobju 2017–2019.

Ocena finančnih sredstev: dodatna sredstva v obdobju 2014–2017 v skupni višini 2.500.000 EUR, celotna vrednost projekta 4.000.000 EUR.

Odgovornost: JAK, MK, MGRT, MZZ, slovensko veleposlaništvo v Nemčiji, Agencija Spirit, panožna združenja in drugi vladni resorji.

Kazalniki(3):

-

število prevodov slovenskih avtorjev v nemški in angleški jezik letno (cilj: povečanje števila prevodov slovenskih avtorjev v nemški in angleški jezik za 30 % letno);

-

število podprtih prevodov v nemščino s strani JAK (2012: 4);

-

število podprtih prevodov v angleščino s strani JAK (2012: 5);

-

število vseh prevodov v nemščino (do 2013: 582; do 2017: 650);

-

število vseh prevodov v angleščino (do 2013: 304);

-

število izdanih del slovenskih avtorjev pri uglednih založbah z nemškega govornega področja (2012: 1; 2017: 10);

-

višina blagovne menjave z Nemčijo (2011: 8.600.000.000 EUR; cilj: povečan obseg blagovne menjave z Nemčijo);

-

odstotek nočitev turistov z nemškega govornega področja (2012: 25,3 %; cilj: povečan obseg odstotka nočitev turistov z nemškega govornega področja).

2. FILM IN AVDIOVIZUALNA DEJAVNOST

Z razvojem filmske kulture do nove dobe slovenskega filma.

Javni interes

V zadnjih dveh desetletjih je bilo v sistemsko ureditev nacionalne kinematografije v vseh njenih segmentih, od razvoja filmskih in avdiovizualnih del, produkcije, promocije, distribucije in prikazovanja kakovostnega filma, hrambe, varovanja in predstavljanja filmske dediščine do vpetosti filmske vzgoje in izobraževanja v celotni kurikulum, vloženo veliko prizadevanj. Danes področje institucionalno sestavljajo SFC, javna agencija Republike Slovenije (osrednja institucija, ki skrbi za sofinanciranje programov in projektov s področja in na katero je država prenesla bistveni delež uresničevanja javnega interesa na področju), Filmski studio Viba film Ljubljana (tehnična podpora nacionalnemu filmskemu programu), Slovenska Kinoteka (osrednji zavod za predstavitev domače in svetovne filmske dediščine), Slovenski filmski arhiv pri Arhivu Republike Slovenije (strokovna hramba nacionalne filmske dediščine) in AGRFT (osrednja visokošolska umetniška ustanova na področju filma). Javni interes na področju poleg omenjenih ustanov uresničujejo tudi javni zavodi v ustanoviteljstvu lokalnih skupnosti, in sicer na programskih področjih prikazovanja filmskih in avdiovizualnih del s pretežno nekomercialnimi, nacionalnimi in evropskimi filmi (t. i. art kino programi) ter filmske vzgoje. Pomemben del nacionalne kinematografije predstavlja tudi dejavnost RTV Slovenija, predvsem pri razvoju filmskih in avdiovizualnih del, produkciji, promociji, distribuciji in prikazovanju kakovostnega filma ter filmski vzgoji.

Posebnost financiranja programov in projektov na področju avdiovizualne in filmske dejavnosti so državne pomoči in druge spodbude, do katerih so upravičeni dejanski izvajalci sofinanciranih programov in projektov v javnem interesu. To so producenti avdiovizualnih in kinematografskih del, v manjši meri pa tudi prikazovalci, distributerji in organizatorji drugih filmskih programov (filmskih festivalov, programov filmske vzgoje, filmske stroke), ki so dejanski izvajalci oziroma nosilci projektov in pri tem sodelujejo z javnimi institucijami.

V letu 2012 je bilo po podatkih slovenskih distributerjev v kinematografski distribuciji na celotnem ozemlju Republike Slovenije prikazanih 398 filmov, od tega je 187 ameriških (njihova povprečna gledanost je bila 10.678 gledalcev), 189 evropskih in filmov kinematografij tretjih držav (povprečna gledanost 2.692 gledalcev) in 22 slovenskih filmov, vključno s starejšimi filmi, koprodukcijami in avdiovizualnimi projekti (povprečna gledanost 6.012 gledalcev, vključeni so tako filmi, sofinancirani z javnimi sredstvi, kot filmi, ki so nastali brez državne podpore). Vseh kino gledalcev je bilo 2.637.830. Navedeni podatki so zbirni podatki o kinematografski distribuciji v letu 2012 v RS (Fivia d.o.o. Vojnik).

V Republiki Sloveniji je po zbirnih podatkih več kot 50 produkcijskih hiš, vendar se to število spreminja glede na registracijo in obstoj nosilcev dejavnosti. Pomenljiv je podatek, da je bilo za produkcijo filmov, video filmov in televizijskih oddaj leta 2011 registriranih kar 513 različnih pravnih subjektov (podatki Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve). V Republiki Sloveniji delujejo tudi 3 filmski studii, 4 izvajalci postprodukcijskih storitev, 11 distributerjev (vir: javno dostopni podatki SFC) in 27 prikazovalcev: od tega jih je 25 vključenih v Art kino mrežo Republike Slovenije (združenje kinematografov in prikazovalcev kakovostnega filma, člani mreže so predvsem javni zavodi v ustanoviteljstvu lokalnih skupnosti, mreža ima skupaj 32 dvoran s 5.173 sedeži), 2 prikazovalca pa razpolagata s komercialnimi multipleksi v večjih centrih in imata skupaj 59 dvoran. Poleg tega imamo v Republiki Sloveniji trenutno še 9 filmskih festivalov (razen nacionalnega festivala so vsi mednarodni) ter 5 medijev, ki so v celoti ali delno posvečeni filmski kulturi.

V petletnem obdobju 2008–2011 (vir: statistični podatki SFC 2008-2011) je SFC (prej Filmski sklad Republike Slovenije, javni sklad) sofinanciral 22 igranih celovečernih filmov, 9 dokumentarnih celovečernih filmov, 14 igranih koprodukcijskih filmov, 1 dokumentarni koprodukcijski film ter 71 razvojev projektov in scenarijev, v javni distribuciji pa je bilo prikazanih 31 novih sofinanciranih slovenskih filmov. Največji delež povprečnega števila gledalcev novih slovenskih filmov je bil dosežen leta 2010 zaradi uspešnice Gremo mi po svoje, in sicer 46.368,75, najmanjši pa leta 2009, in sicer 4.432. Lani je bilo v distribuciji 11 novih slovenskih filmov, podprtih z javnimi sredstvi, povprečje njihovih gledalcev pa je bilo 7.282.

Največ javnih programskih sredstev za filmsko produkcijo je bilo v omenjenem obdobju razdeljenih leta 2009 (5.072.148 EUR), najmanj pa leta 2012 (3.602.782,60 EUR). Povprečni proračun celovečernih igranih filmov, sofinanciranih z javnimi sredstvi SFC, je bil najvišji leta 2008 (1.471.300 EUR), povprečno sofinanciranje celovečernih filmov pa je bilo najvišje leta 2010 (835.035 EUR). Pri tem je treba upoštevati tudi zagotavljanje neodplačnih storitev in tehnike Filmskega studia Viba film Ljubljana, ki je pri produkciji filmov, sprejetih v sofinanciranje, sodelovala s storitvami v višini 5.099.679 EUR (javno dostopni podatki SFC). V zvezi z dejavnostjo Filmskega studia Viba film Ljubljana je treba premisliti o novih, učinkovitejših poslovnih modelih delovanja na tem področju.

V javni interes na področju filmske in avdiovizualne dejavnosti sodijo:

-

zagotavljanje pogojev za razvoj in kakovost filmske, kinematografske in avdiovizualne dejavnosti v vseh fazah t. i. kinematografske verige, od razvoja prek produkcije, promocije, distribucije in prikazovanja, hrambe in varovanja filmske dediščine, do filmske vzgoje in izobraževanja ter festivalske dejavnosti,

-

dostopnost in gledanost kakovostnih kinematografskih in avdiovizualnih del v Republiki Sloveniji ter slovenskih filmskih in avdiovizualnih del v mednarodnem prostoru,

-

razvoj in delovanje trga kinematografskih in avdiovizualnih del.

Dolgoletna odsotnost celovite vizije razvoja kinematografskega in avdiovizualnega področja, osredotočanje predvsem na vidik produkcije in neupoštevanje celotne kinematografske verige, nezadostna javna finančna podpora področju filma in avdiovizualni dejavnosti ter kadrovske težave se danes kažejo predvsem v naslednjih problemih: nekontinuirana proizvodnja nacionalnega filmskega programa, pomanjkanje srednjeročne programske strategije in jasno opredeljenih ciljev na področju nacionalnega filmskega programa, vprašanje statusa in odgovornosti filmskih producentov (večinoma gre za produkcijske hiše, ki brez javne finančne pomoči ne bi zmogle opravljati svoje dejavnosti), premajhna povezanost med SFC ter RTV Slovenija pri nastajanju, produkciji in promociji slovenskega filma, pomanjkanje načrtne promocije slovenskega filma, deficitarnost na področju specifičnih tehničnih filmskih poklicev ter nerazvitost trga kinematografskih in avdiovizualnih del. Prav tako smo še vedno soočeni z nezadostno prisotnostjo filmske vzgoje in izobraževanja v osnovnih in srednjih šolah ter mankom univerzitetnega študija zgodovine in teorije filma. S cilji in ukrepi odgovarjamo na to stanje.

Cilji in ukrepi

1.

Višja gledanost kakovostnih slovenskih in evropskih kinematografskih in avdiovizualnih del ter kakovostnih kinematografskih in avdiovizualnih del kinematografij tretjih držav.

Ukrepi:

-

sofinanciranje kakovostne kinematografske in avdiovizualne produkcije z večjim promocijskim in distribucijskim potencialom,

-

ob selektivni shemi sofinanciranja vzpostavitev nove sheme državnih pomoči novim kinematografskim in avdiovizualnim projektom za javno prikazovanje, na podlagi katere se bodo sredstva dodeljevala glede na gledanost in uspešnost prijavitelja,

-

finančne spodbude za distribucijske modele (denimo video na zahtevo ipd.), ob pogoju recipročnega vlaganja prejemnikov sredstev nazaj v filmsko in avdiovizualno produkcijo,

-

dolgoročna podpora festivalom kakovostnega filma, art kino mreži, projektom promocije kakovostnega filma in projektom filmske vzgoje kot bistvenih orodij pri dvigovanju filmske kulture in pismenosti (prehod na večletno financiranje),

-

podpora kinematografski distribuciji kakovostnih slovenskih in evropskih filmov ter filmov kinematografij iz tretjih držav,

-

vzpostavitev metodologije merjenja števila in gledanosti prikazanih slovenskih in evropskih filmov ter avdiovizualnih del in filmov kinematografij tretjih držav v televizijskih in spletnih medijih ter javna dostopnost izmerjenih podatkov in podatkov o gledanosti filmov na spletni strani SFC (za pridobitev podlage za učinkovitejše načrtovanje programskega sofinanciranja in distribucije),

-

prilagoditev javnega predvajanja kinematografskih in avdiovizualnih del za senzorno ovirane,

-

v sodelovanju s SFC, Slovensko kinoteko in MIZŠ priprava strokovnih podlag za vključitev filmske vzgoje v šolski kurikulum,

-

večja vloga RTV Slovenija pri promociji kakovostnih slovenskih kinematografskih in avdiovizualnih del, še zlasti v obliki promocijskih ali tematskih oddaj, prispevkov, napovednikov ipd.

Pojasnilo: Ukrepi predvidevajo prednostno sofinanciranje kakovostnih kinematografskih in avdiovizualnih projektov, ki bodo na podlagi ciljno določenega občinstva dosegali večjo gledanost v vseh sedanjih in prihodnjih distribucijskih modelih. Učinke bo mogoče izmeriti v vsakoletnem povprečju gledanosti novih kinematografskih in avdiovizualnih del, številu odkupljenih del s strani izdajateljev televizijskih medijev, odkupljenih licencah za javno mednarodno predvajanje, doseganju oziroma povečevanju zakonsko predpisanih deležev evropskih avdiovizualnih del in evropskih avdiovizualnih del neodvisnih producentov v televizijskih programih in avdiovizualnih medijskih storitvah na zahtevo ter slovenskih avdiovizualnih del kot tudi avdiovizualnih del neodvisnih producentov v letnem oddajnem času televizijskih programov RTV Slovenija.

Ukrepi predvidevajo tudi oblikovanje nove sheme državne pomoči pri realizaciji novih kinematografskih in avdiovizualnih del na podlagi gledanosti in uspešnosti prijavitelja. Na ta način bo izoblikovan dinamičen in odziven model podpore filmski produkciji. Prilagoditev javnega predvajanja kinematografskih in avdiovizualnih del za senzorno ovirane predvideva opremljenost teh del s podnapisi za gluhe in gluhoneme ter zvočno opremo za slepe in slabovidne. Ukrep zadeva predvsem kinematografska in avdiovizualna dela, podprta z javnimi sredstvi.

Vsebinsko ukrepi sledijo spremembi poslovnih modelov pri produkciji in distribuciji avdiovizualnih del, ki je nastopila z razvojem svetovnega spleta in digitalne tehnologije. Konkreten predlog tako zadeva omogočanje zagonskega financiranja novih distribucijskih modelov pod pogojem, da prejemnik javnih sredstev investira v produkcijo novih kinematografskih ali avdiovizualnih del. Ukrep bo vplival na razvoj spletne distribucije kinematografskih in avdiovizualnih del, posledično pa reguliral tudi spoštovanje avtorskih in sorodnih pravic glede na čedalje večjo težavo piratstva.

Bistven element za dolgoročno povečanje števila gledalcev je vključitev filmske vzgoje in izobraževanja v šolski kurikulum. MK bo prevzel pobudo za oblikovanje strokovnih podlag s področja filmske zgodovine in teorije.

Čas izvedbe: 2014–2017.

Ocena finančnih sredstev: v okviru razpoložljivih sredstev, sredstva EU. Za kakovostno in raznoliko produkcijo, podprto z javnimi sredstvi, bi potrebovali 10.000.000 EUR na letni ravni. Pri oceni optimalne višine sredstev smo upoštevali letno povprečje 10.000.000 EUR programskih sredstev za financiranje dejavnosti SFC in Filmskega studia Viba film Ljubljana, 1.000.000 EUR za letno sofinanciranje avdiovizualnih del in letno 4 odstotke oziroma okvirno 3.500.000 EUR iz prispevka za programe in storitve RTV Slovenija, namenjenega za sofinanciranje in koprodukcijsko sodelovanje pri avdiovizualnih in kinematografskih delih za javno prikazovanje. K tej oceni smo dodali še 800.000 EUR za javno vlaganje v nove modele distribucije. Za obdobje 2014–2017 bi bila tako potrebna sredstva v višini 14.700.000 EUR na leto.

Odgovornost: MK, SFC, Filmski studio Viba film Ljubljana, Slovenska kinoteka, RTV Slovenija.

Kazalniki(4):

-

število gledalcev v slovenskih kinematografih (2012: 2.637.830);

-

povprečje gledanosti sofinanciranih slovenskih kinematografskih in avdiovizualnih del v kinematografskem predvajanju (2012: 7.282 gledalcev povprečno na film; 2017: 15.000);

-

povprečje gledanosti kakovostnega evropskega filma in filmov iz kinematografij tretjih držav, distribuiranih v art kino mreži (2012: 10.033 gledalcev povprečno na prikazovalca; 2017: 14.000);

-

povprečje gledanosti slovenskih in evropski filmov ter filmov iz kinematografij tretjih držav, prikazanih v distribuciji na celotnem ozemlju Republike Slovenije (2012 si je 211 takih filmov povprečno ogledalo 3.038 gledalcev);

-

število odkupljenih filmov, sofinanciranih z javnimi sredstvi, s strani izdajateljev televizijskih medijev;

-

število odkupljenih licenc za javno predvajanje slovenskih filmov in avdiovizualnih del v mednarodnem prostoru (2012: 3; 2017: 6);

-

deleži evropskih avdiovizualnih del, evropskih avdiovizualnih del neodvisnih producentov v televizijskih programih in avdiovizualnih medijskih storitvah na zahtevo in slovenskih avdiovizualnih del kot tudi avdiovizualnih del neodvisnih producentov v letnem oddajnem času televizijskih programov RTV Slovenija;

-

število projektov, odobrenih po novi dodatni shemi sofinanciranja projektov po merilu gledanosti oziroma komercialne uspešnosti (2013: 0; 2017: 4);

-

delež zasebnih vlaganj prejemnikov sredstev za zagon novih distribucijskih modelov v produkcijo (cilj: povečanje deleža zasebnih vlaganj prejemnikov sredstev za zagon novih distribucijskih modelov v produkcijo, od 10 % kot začetnega praga v letu 2014 do 35 % v letu 2017);

-

število filmov, udeleženih na mednarodnih festivalih glede na kategorije festivalov in število nagrad (2012: 11 filmov na festivalih svetovnih premier, specializiranih tekmovalnih festivalih in drugih pomembnih specializiranih tekmovalnih festivalih, 2017: 15; 2012: 6 nagrad na festivalih svetovnih premier, specializiranih tekmovalnih festivalih in drugih pomembnih specializiranih tekmovalnih festivalih, 2017: 8).

2.

Večji trg za kinematografska in avdiovizualna dela.

Ukrepi:

-

sprememba Zakona o Slovenskem filmskem centru, javni agenciji Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 77/10, 40/12 – ZUJF), Zakona o Radioteleviziji Slovenija (Uradni list RS, št. 96/05, 109/05 – ZDavP-1B, 26/09 – ZIPRS0809-B (31/09); v nadaljnjem besedilu: ZRTVS-1)) in Zakona o medijih (Uradni list RS, št. 110/06 – uradno prečiščeno besedilo, 36/08 – ZPOmK-1, 77/10 – ZSFCJA, 87/11 – ZAvMS, 47/12; v nadaljnjem besedilu: ZMed) v smeri širitve pogojev za razvoj dejavnosti in trga,

-

SFC oblikuje srednjeročno strategijo, v kateri še posebej opredeli:

1.

strokovno podlago za razpise v naslednjem petletnem obdobju, ki bodo temeljili na tematski in žanrski raznovrstnosti kinematografskih in avdiovizualnih del, na generacijski zastopanosti avtorjev, na opredelitvi ciljnega občinstva in povezovanju različnih nosilcev produkcije;

2.

merila za uravnoteženo spodbujanje celovečernih prvencev glede na filme drugih avtorjev, pri čemer se določi najvišji zgornji prag financiranja posameznega filma;

3.

nominalno omejitev financiranja zgornje vsote posameznega celovečernega filma, ob upoštevanju spodbujanja večjega deleža zasebnih vlaganj in pridobljenih sredstev EU;

4.

obseg in število velikih nacionalnih filmov v naslednjem srednjeročnem obdobju, med njimi tudi povečanje deleža filmov za otroke in mladino;

5.

ukrepe za razvoj scenaristike;

6.

prednostna merila in način sofinanciranja razvoja, realizacije in distribucije filmov kot tudi drugih filmskih projektov (festivali, filmska vzgoja) z že zagotovljenimi sredstvi EU (program Ustvarjalna Evropa ipd.), sredstvi iz drugih virov financiranja ali na podlagi drugih zagotovljenih paritetnih sredstev;

7.

natančna merila za dodeljevanje avtomatične sheme pomoči kinematografskim in avdiovizualnim delom.

-

učinkovitejše izkoriščanje evropskih sredstev (Eurimages, podprogram Media v okviru Ustvarjalne Evrope);

-

zvišanje odstotka zbranega prispevka za programe in storitve RTV Slovenije, ki ga ta nameni za financiranje avdiovizualnih in kinematografskih del neodvisnih producentov in koprodukcijsko sodelovanje pri avdiovizualnih in kinematografskih delih za javno oziroma kinematografsko predvajanje (vsaj 4 %). RTV Slovenija pri tem sama določi pogoje in kriterije, na podlagi katerih bo izbrala projekte za financiranje oziroma za koprodukcijsko sodelovanje;

-

uvedba dodatne sheme finančne pomoči (denarne spodbude) za tuje producente, katerih produkcijska dejavnost je vezana na ozemlje RS, ob upoštevanju kulturnega testa in višine porabljenih sredstev na ozemlju RS;

-

uvedba novih zunajproračunskih virov v obliki prispevkov, oblikovanih na podlagi določenega odstotka letnega bruto prihodka oziroma izvedenih storitev vseh udeležencev v kinematografski verigi (izdajatelji televizijskih programov, kabelski, mobilni, satelitski in internetni operaterji, distributerji, prikazovalci, ponudniki komercialnih televizijskih vsebin ter ponudniki videa na zahtevo). Sredstva se v dogovorjenih deležih in pod pogoji, ki jih opredeli SFC, namenijo za celoto sofinanciranih programov in projektov s področja avdiovizualne in kinematografske dejavnosti, ki so v javnem interesu (produkcija kakovostnih slovenskih kinematografskih in avdiovizualnih del, distribucija in prikazovanje kakovostnih kinematografskih in avdiovizualnih del, promocija filma, festivalske dejavnosti, programi kulturne vzgoje itd.);

-

oblikovanje sveta SFC, v katerem so zastopani predstavniki vseh členov kinematografske verige: avtorji in producenti, distributerji in prikazovalci, kabelski, mobilni, satelitski in internetni operaterji, RTV Slovenija, prikazovalci komercialnih televizijskih vsebin in ponudniki videa na zahtevo, filmske vzgoje in promocije filma.

Pojasnilo: Ukrepi vključujejo pripravo zakonskih rešitev za kvalitetnejšo, fleksibilno, učinkovito in številčnejšo filmsko in avdiovizualno produkcijo. Ob upoštevanju programsko poslovne avtonomije RTV Slovenija so usmerjeni tudi k bolj ciljni opredelitvi uresničevanja javnega interesa RTV Slovenija pri sofinanciranju kinematografskih in avdiovizualnih projektov neodvisnih producentov in koprodukcijskega sodelovanja pri kinematografskih in avdiovizualnih delih za javno, televizijsko in kinematografsko predvajanje. Za ta namen mora RTV Slovenija v okviru zbranega prispevka za programe in storitve nameniti najmanj štiri odstotke zbranih sredstev. SFC izvaja programsko razvojno usmeritev sofinanciranja kinematografskih in avdiovizualnih projektov z namenom čim širšega zagotavljanja uresničevanja javnega interesa. To pomeni stroškovno učinkovito dodeljevanje sredstev glede na merila kulturne vsebine in doseganja gledalcev: tematsko in žanrsko raznovrstna filmska produkcija, celovita generacijska zastopanost avtorjev, omogočanje razvoja novih avtorskih generacij (debitantov in režiserjev drugega celovečernega filma), povečanje deleža filmov za otroke in mladostnike, zagotavljanje večjega deleža občinstva ter programski razpon, ki omogoča kontinuiran ustvarjalni in profesionalni razvoj izvajalcev kinematografskih in avdiovizualnih del.

Z namenom, da bi povečali trg kinematografskih in avdiovizualnih del, ukrepi vsebujejo tudi dodatno shemo državne pomoči, in sicer v obliki sheme pomoči, dodeljene kot povrnitev deleža izdatkov za dejavnost tuje filmske produkcije ob dovoljeni višini pogojevanega odstotka teritorializacije porabe in upoštevanju kulturnega testa. Gre za celovit paket pogojev, potrebnih za povečanje konkurenčnosti filmske industrije in vzpostavljanje Republike Slovenije kot privlačne lokacije za snemanje in filmsko produkcijo. Pozitivni učinek, ki ga pričakujemo, je posredno povečanje uporabe avdiovizualnih storitev na ozemlju Republike Slovenije, sodelovanje ustvarjalnih in izvedbenih delavcev v avdiovizualnem sektorju ter izpopolnjevanje, rast in konkurenčnost avdiovizualnega sektorja. Ukrep, ki ga poznajo številne države, ima tudi pozitivne gospodarske učinke.

Za dosego cilja je treba povečati učinkovitost črpanja sredstev EU (Eurimages, podprogram Media v okviru Ustvarjalne Evrope) in število projektov v mednarodnih koprodukcijah. V letu 2012 smo namreč Eurimagesu vplačali 116.235 EUR članarine, slovenski producenti pa so prejeli podporo v višini 97.900 EUR. Tudi uspešnost črpanja sredstev iz programa Media, namenjenih za razvoj projektov, je bila komaj 1,09-odstotna (ali 170.291,32 EUR) glede na celotno višino dodeljenih sredstev. Manjše črpanje je delno sicer pogojeno z zmanjševanjem proračunskih sredstev.

Z uvedbo dodatne sheme finančne pomoči (denarne spodbude) za tuje producente in oblikovanjem prednostnih meril pri javnih razpisih za doseganje večjih odstotkov zasebnega vlaganja v slovenska filmska in avdiovizualna dela, filmsko industrijo in izvoz filmskih produktov želimo povišati delež zasebnih sredstev, namenjen filmski produkciji.

Kot nove zunajproračunske finančne vire za celoto sofinanciranih programov in projektov s področja avdiovizualne in kinematografske dejavnosti (produkcija, distribucija, promocija in prikazovanje kakovostnega filma, drugi filmski projekti in programi, kot so festivali, filmska vzgoja, filmska stroka) MK predlaga tudi nove prihodke s strani vseh udeležencev v kinematografski verigi. Natančnejši postopki in obveznosti ter pravice bodo oblikovani po predhodni preučitvi trga, možnih modelov zunajproračunskih virov, sorazmernosti ukrepov, načina črpanja, porabe in nadzora nad porabo teh sredstev ter konsenzom med glavnimi nosilci v postopku produkcije, distribucije, prikazovanja in eksploatacije. Prav tako se v okviru teh ukrepov kot možnost novega finančnega vira preuči črpanje sredstev iz eksploatacije sofinanciranih kinematografskih in avdiovizualnih del s strani SFC. Oblikuje se tudi nov svet SFC, v katerem so zastopani predstavniki vseh členov kinematografske verige: avtorji in producenti, distributerji in prikazovalci, kabelski, mobilni, satelitski in internetni operaterji, RTV Slovenija, prikazovalci komercialnih televizijskih vsebin in ponudniki videa na zahtevo, filmske vzgoje in promocije filma. Tako sestavljen svet predstavlja podlago za soudeležbo vseh akterjev na področju filma oziroma kinematografije pri oblikovanje celovite politike na področju filma.

Čas izvedbe: 2014–2017.

Ocena finančnih sredstev: v okviru sredstev, navedenih pod ciljem 1, ter od leta 2015 tudi letno 3.000.000 EUR za dodatno shemo pomoči, dodeljeno kot delež izdatkov za dejavnost tuje filmske produkcije na ozemlju Republike Slovenije ob upoštevanju kulturnega testa.

Odgovornost: MK, MF, SFC, Filmski studio Viba film Ljubljana, RTV Slovenija, lokalne skupnosti.

Kazalniki(5):

-

število koprodukcijskih filmov z večinskim slovenskim deležem, pri katerih se postopoma veča odstotek tujih koprodukcijskih vlaganj (2012: 1; 2017: 6);

-

povprečni delež zasebnih vlaganj v projektih, sofinanciranih z javnimi sredstvi, letno;

-

število režijskih prvencev in drugih celovečernih filmov: najmanj en celovečerni igrani ali dokumentarni režijski prvenec ali drugi celovečerni film v karieri na leto;

-

višina sredstev, črpanih na podlagi nadnacionalnih evropskih programov za financiranje kinematografskih in avdiovizualnih del, prikazano v odstotnem razmerju do celotne višine razpoložljivih sredstev (črpanje sredstev iz evropskega koprodukcijskega sklada Eurimages – leta 2012 nam je uspelo izčrpati 97.900 EUR, to pomeni, da smo ob upoštevanju vplačane članarine v višini 116.235 EUR prejeli 18.335 EUR manj, kot smo vplačali; leta 2014 načrtujemo povečanje za 25 odstotkov, leta 2017 pa povečanje za 30 odstotkov glede na leto 2014; črpanje sredstev iz novega programa Media v sklopu razvoja projektov – leto 2012: 170.291,32 EUR ali 1,09 % glede na celotno višino dodeljenih sredstev, do leta 2017 povišati odstotek črpanih sredstev na 6 do 7 %);

-

število kinematografskih in avdiovizualnih del, nastalih v koprodukciji z RTV Slovenija in drugimi izdajatelji televizijskih programov na celotnem nacionalnem multipleksu prizemne digitalne radiodifuzije (število filmov in avdiovizualnih del neodvisnih producentov, nastalih v koprodukciji z RTV Slovenija: leto 2012: 13; 2017: 20);

-

število tujih kinematografskih filmov in avdiovizualnih del (igranih in dokumentarnih del za televizijsko predvajanje, televizijske nadaljevanke, nanizanke), posnetih na območju Republike Slovenije (2014: 4; 2017: 6);

-

znesek porabe tujih produkcij oziroma producentskih hiš v Republiki Sloveniji.

3.

Razvoj kinematografske mreže in krepitev programov filmske kulture.

Ukrepa:

-

širitev in razvoj mreže art kinematografov v sodelovanju z lokalnimi skupnostmi in s tem večanje dostopnosti kakovostnega filma na celotnem ozemlju Republike Slovenije,

-

večletni programski razpisi za sofinanciranje art kinematografov in programov filmske vzgoje (na način sofinanciranja javnih kulturnih programov), ob nujni udeležbi financiranja s strani lokalnih skupnosti.

Pojasnilo: Potrebno je zagotoviti nadaljnji obstoj celotne kinematografske mreže prikazovalcev (bodisi javnih zavodov v ustanoviteljstvu občin bodisi zasebnih podjetij). Za prihodnji razvoj art kino mreže sta nujna finančno in vsebinsko sodelovanje lokalnih skupnosti ter povezovanje kulturnih in izobraževalnih ustanov z drugimi sektorji (gospodarstvo, turizem). Drugi ukrepi, ki spodbujajo povezovanje in omogočajo dostopnost filmskih in avdiovizualnih vsebin, so povzeti v poglavjih Digitalizacija ter Kulturno-umetnostna vzgoja.

Čas izvedbe: 2014–2017.

Ocena finančnih sredstev: 860.000 EUR v okviru razpoložljivih sredstev na letni ravni, 60.000 EUR dodatno na letni ravni (sredstva EU).

Odgovornost: MK, SFC, Slovenska kinoteka, lokalne skupnosti, Art kino mreža Republike Slovenije.

Kazalniki(6):

-

število kinematografov v art kino mreži (2012: 25; 2017: 30);

-

število sofinanciranih art kino programov (2012: 14; 2017: 20);

-

število sofinancirane distribucije tujih kakovostnih evropskih in umetniških filmov (2012: 7; 2017: 20);

-

delež prikazanih del iz nacionalne kinematografije, evropskih kinematografij in kinematografij iz tretjih držav na celotnem ozemlju Republike Slovenije (2012: 53%; 2017: 60%);

-

povprečno število gledalcev slovenskih in evropskih filmov ter filmov kinematografij tretjih držav (2012: 10.033 (na prikazovalca v okviru art kino mreže); 2017: 14.000 (na prikazovalca v okviru art kino mreže)).

4.

Boljša izraba digitalnih tehnologij.

Ukrepa:

-

dokončanje digitizacije kinematografov, ki v večinskem odstotku prikazujejo nacionalna in evropska kinematografska dela ter dela kinematografij tretjih držav, do leta 2014 ob sodelovanju lokalnih skupnosti,

-

večanje digitaliziranega fonda slovenske filmske dediščine s ciljem dostopnosti in uporabe v kulturne, vzgojno-izobraževalne in komercialne namene.

Pojasnilo: Dokončanje digitizacije kinematografov s kakovostnimi filmskimi programi je nujni pogoj za ohranitev in nadaljevanje kinematografske distribucije kakovostnih slovenskih in evropskih filmov ter filmov kinematografij tretjih držav. V letu 2013 nam bo uspelo s pomočjo lokalnih skupnosti digitalno opremiti 8 kinematografov, skupaj jih bo tako digitiziranih 11, leta 2014 načrtujemo še digitizacijo preostalih 10. Z drugim ukrepom želimo v skladu s prednostnimi merili začeti kontinuirano sofinanciranje digitalizacije slovenske filmske dediščine, saj gre za področje, na katerem izrazito zaostajamo. Ta merila so: kulturni in zgodovinski pomen, dostopnost, urejenost avtorskih pravic, tehnični standardi. Cilj digitalizacije je dostopnost gradiva in njegova javna uporaba. V okviru kazalnikov bomo upoštevali predvsem celovečerne filme, vendar digitalizacija filmske dediščine vključuje tudi vse ostale dolžine, žanre in vsebine, ki bodo ustrezali prednostnim merilom.

Čas izvedbe: 2014–2017.

Ocena finančnih sredstev: 750.000 EUR za digitalizacijo slovenske filmske dediščine, 150.000 EUR za digitizacijo kinematografov, ki v večinskem odstotku prikazujejo nacionalna in evropska kinematografska dela ter dela kinematografij tretjih držav.

Odgovornost: MK, SFC, RTV Slovenija, Slovenski filmski arhiv pri ARS, Slovenska kinoteka, lokalne skupnosti.

Kazalniki(7):

-

število kinematografov, ki predvajajo art kino programe z digitalno opremo za predvajanje (2013: 11; 2014: 21);

-

število novih digitaliziranih projektov slovenske filmske dediščine, ki so javno dostopni (2012: 3; 2017: najmanj 15);

-

število obiskov spletnih strani za ogled ali dostop do podatkov o filmski dediščini.

5.

Prostorska rešitev za kakovostno hrambo slovenske filmske dediščine.

Ukrep: izdelava projekta, ki bo zagotovil dolgoročno in kakovostno urejeno hrambo slovenske filmske dediščine.

Pojasnilo: Ukrep obsega preverbo optimizacije hrambe, uporabe in predstavljanja filmske dediščine v okviru obstoječih kulturnih ustanov ter izdelavo projekta za rešitev ustrezne in trajne prostorske ureditve hrambe slovenske filmske dediščine in kinotečnega arhiva. ARS in Slovenski filmski arhiv pri ARS, Slovenska kinoteka, RTV Slovenija in SFC proučijo organizacijske ureditve ter primere dobrih praks na območju EU in širšem območju, proučijo možne optimizacije, predlagajo konkretne organizacijske, tehnološke in infrastrukturne rešitve ter jih finančno ovrednotijo. Obenem Slovenski filmski arhiv v sodelovanju s Slovensko kinoteko, RTV Slovenija, SFC in muzeji, ki hranijo filmski arhiv, izdela natančno evidenco vsega filmskega arhiva v Republiki Sloveniji.

Čas izvedbe: 2015.

Ocena finančnih sredstev: v okviru razpoložljivih sredstev.

Odgovornost: Slovenska kinoteka, MK, RTV Slovenija, Slovenski filmski arhiv pri ARS, SFC.

Kazalnika:

-

izdelan projekt za kakovostno in trajno hrambo slovenske filmske dediščine in kinotečnega arhiva;

-

celovita evidenca filmskega arhiva v Republiki Sloveniji.

3. UPRIZORITVENE UMETNOSTI

Oder kot zrcalo družbe in posameznika.

Javni interes

Izvajalci javnih kulturnih dobrin na področju uprizoritvenih umetnosti so nacionalni javni zavodi, katerih ustanoviteljica je država, občinski javni zavodi, katerih ustanoviteljice so lokalne skupnosti, NVO in samostojni ustvarjalci na področju kulture. V neformalno mrežo slovenskih institucionalnih gledališč, sofinancirano iz državnega proračuna, je vključenih 13 slovenskih gledališč: 12 javnih zavodov, od tega 3 nacionalni, in Slovensko stalno gledališče v Trstu. Iz državnega proračuna podpiramo tudi programsko in projektno dejavnost NVO ter delovanje uprizoritveno-vadbenega prostora SME. V letu 2012 je bilo v okviru dejavnosti NVO podprtih 14 programov in 32 večletnih projektov ter programsko upravljanje SME. V okviru iz državnega proračuna sofinancirane dejavnosti javnih zavodov in NVO v letu 2012 beležimo 257 premier – 102 v produkciji javnih zavodov in 155 v produkciji NVO, ki so imele 2.244 ponovitev – 1.730 v produkciji javnih zavodov in 514 v produkciji NVO, kar je povprečno 17 ponovitev na premiero v javnih zavodih in 3 ponovitve na premiero v NVO. V okviru dejavnosti javnih zavodov in NVO so izvajalci v letu 2012 izvedli 7.336 javnih nekomercialnih prireditev – 4.899 v javnih zavodih in 2.437 v okviru NVO, ki si jih je ogledalo 1.149.271 gledalcev – 802.625 v javnih zavodih in 346.640 v okviru NVO, kar je povprečno 163 gledalcev na prireditev v javnih zavodih in 142 gledalcev na prireditev v okviru NVO(8).

Javni interes na področju uprizoritvene umetnosti zajema:

-

produkcijo,

-

postprodukcijo,

-

mednarodno sodelovanje,

-

nadaljnji razvoj in soobstoj raznolikosti umetniških izrazov in uprizoritvenih praks,

-

pisanje in uprizarjanje nove slovenske dramatike,

-

znanstveno, strokovno, praktično, avtorsko in kritiško refleksijo, ki upošteva najnovejše sodobne uprizoritvene prakse,

-

ohranjanje, proučevanje in predstavitev dediščine s področja uprizoritvene umetnosti,

-

dostopnost do javnih kulturnih dobrin s področja uprizoritvene umetnosti,

-

informatizacijo in digitalizacijo,

-

izobraževanje in usposabljanje,

-

razvoj namenske infrastrukture in posodobitev opreme ter

-

vzpostavitev kvalitetnega delovnega okolja za mlade, uveljavljajoče se ustvarjalce.

Ključni izzivi in s tem naloge kulturne politike v naslednjem obdobju so vzpostavitev kvalitetnega in učinkovitega okolja za vrhunsko produkcijo in posredovanje na področju uprizoritvenih umetnosti, dvig njihovega ugleda ter večja dostopnost do javnih kulturnih dobrin. Slovensko gledališče je tradicionalno eno najmočnejših in najprodornejših področij v slovenski umetnosti, zato so cilji in ukrepi usmerjeni v ohranitev in krepitev njegove vloge tistega področja ustvarjalnosti, ki slehernika nagovarja in spodbuja k refleksiji.

Cilji in ukrepi

1.

Povečati dostopnost kakovostne gledališke produkcije.

Ukrepi:

-

do leta 2017 zmanjšanje števila premier v produkciji NVO za najmanj 20 % in ne povečati števila premier v produkciji javnih zavodov,

-

do leta 2017 povečanje obsega postprodukcije na povprečno najmanj 20 ponovitev na produkcijo v produkciji javnih zavodov in najmanj 5 ponovitev na produkcijo v produkciji NVO,

-

načrtno spodbujati sodelovanje v obliki koprodukcij med javnimi zavodi, med javnimi zavodi in NVO in med NVO s prednostno obravnavo pri neposrednem pozivu in javnih razpisih,

-

načrtno vključevati gostujoče predstave v abonmajsko ponudbo in s tem povečati dostopnost kakovostne gledališke produkcije v mreži gledališč na celotnem slovenskem kulturnem prostoru,

-

načrtno spodbujati gostovanja in izmenjave najbolj kakovostnih domačih gledaliških stvaritev v tujini,

-

dopolniti Navodila za določanje višine sredstev za financiranje javne službe v javnih zavodih, javnem skladu in javnih agencijah na področju kulture iz državnega proračuna za posamezno proračunsko leto (dostopno na http://www.mk.gov.si/ fileadmin/mk. gov.si/pageuploads/ Ministrstvo/Zakonodaja/2013/Navodilo_2013_JZSA.pdf) ter uvesti prednostne kriterije v javnih razpisih v smeri zgornjih treh ukrepov, predlagati občinam podobne dopolnitve in prednostne kriterije, v njihovih dokumentih in razpisih,

-

javnim zavodom zagotoviti pogodbo o večletnem financiranju njihovih programov ter s tem omogočiti večletno načrtovanje izvajanja programov,

-

ciljno podpirati projekte mladih producentov, avtorjev in režiserjev ter vključevanje produkcij mladih ustvarjalcev v programe javnih zavodov in NVO,

-

ciljno podpreti uvedbo abonmajev, ki zajemajo najbolj kakovostne produkcije več izvajalcev in v sodelovanju z občinami in mrežo kulturnih domov zagotoviti izvedbo teh ciljno oblikovanih abonmajev v najmanj 8 kulturnih domovih po Republiki Sloveniji,

-

ciljna podpora široko dostopnemu brezplačniku (po vzoru Bukle), ki bo promoviral aktualno uprizoritveno produkcijo in dejavnost ter široko javnost spodbujal k obisku gledaliških predstav in drugih produkcij s področja uprizoritvene umetnosti.

Pojasnilo: Vsi ukrepi so namenjeni izboljšanju produkcijskih pogojev ter utrjevanju povezovanja in sodelovanja na različnih ravneh (programsko povezovanje, koprodukcijsko sodelovanje med izvajalci, infrastrukturno povezovanje in podobno) s ciljem, da se poveča kakovost gledališke produkcije, da se razvija in izkorišča potencial umetniških ansamblov in da se poveča dostopnost javnih kulturnih dobrin s področja uprizoritvene umetnosti. V zadnjih letih narašča število premier, predvsem v produkciji NVO, in upada število ponovitev. Povečevanje števila premier ne prispeva k večji kvaliteti produkcije niti k njeni dostopnosti. Z zmanjševanjem števila sofinanciranih produkcij in povečevanjem postprodukcije (tudi s koprodukcijami: med javnimi zavodi, med NVO, med javnimi zavodi in NVO; izmenjavami predstav javnih zavodov v abonmajskem sistemu, vključevanjem produkcij NVO v abonmaje javnih zavodov, vpeljevanjem novih abonmajev s produkcijami več različnih izvajalcev) bomo vzpostavili pogoje za bolj kvalitetno produkcijo (več sredstev za produkcijo, daljši čas študija in podobno) in zvišanje števila gledalcev na uprizoritev.

Čas izvedbe: 2014–2017.

Ocena finančnih sredstev: v okviru razpoložljivih sredstev.

Odgovornost: MK, lokalne skupnosti.

Kazalniki:

-

število premier (2012: 257 – 102 javni zavodi in 155 NVO; 2017: največ 120 v produkciji NVO in največ 102 v produkciji javnih zavodov);

-

povprečno število ponovitev na produkcijo (2012: 17 javni zavodi in 3 NVO; 2017: najmanj 20 javni zavodi in 5 NVO);

-

delež prihodkov od prodanih vstopnic (2009: javni zavodi 16,5 %, do 2017: 20 %; NVO do l. 2017 povečanje vsaj za 10 %);

-

število javnih nekomercialnih prireditev (2012: 7.336; 2017: 8.000);

-

število koprodukcij (2012: 121; 2017: 135), od tega najmanj 2 večji koprodukciji med SNGji;

-

število gledalcev (2012: 1.149.271; 2017: najmanj 1.210.000);

-

število gledalcev na prireditev (2012: 163 javni zavodi, 142 NVO; 2017: najmanj 172 javni zavodi in 150 NVO);

-

število podprtih projektov mladih producentov, avtorjev in režiserjev (2012: 3; 2017: 8).

2.

Razvoj in boljša organiziranost stroke s področja uprizoritvenih umetnosti.

Ukrepi:

-

sprememba sklepa o ustanovitvi Slovenskega gledališkega muzeja,

-

preoblikovanje Slovenskega gledališkega muzeja v Inštitut za odrske umetnosti,

-

Inštitut za odrske umetnosti kot točka povezovanja vseh akterjev na področju uprizoritvenih umetnosti, gledališke mreže, ustvarjalcev, AGRFT, krovnih društev in podobno.

Pojasnilo: Slovensko gledališče je kljub svoji vlogi znotraj slovenske kulturne zgodovine premalo prisotno v slovenski zavesti in širši zavesti evropskega gledališkega prostora, saj posamezne predstavitve, uspehi in dejavnosti slovenskega gledališča ne dobijo ustrezne refleksije in kontekstualizacije. Obenem stroka na področju uprizoritvenih umetnosti deluje precej nepovezano, zato so učinki nesistematični in razpršeni. Slovenski gledališki muzej bo s preoblikovanjem v Inštitut za odrske umetnosti dobil naslednje naloge: nadaljevanje nalog Slovenskega gledališkega muzeja, raziskovanje slovenske izvirne dramatike in uprizoritvenih praks; skrb za promocijo slovenske dramatike in gledališča v tujini; skrb za gledališko dediščino in njeno predstavitev doma in v tujini; digitalizacija gledališke dediščine in sodobnega gledališkega dogajanja; razvoj, posodobitev in upravljanje gledališkega portala SiGledal kot osrednjega nacionalnega gledališkega portala. Eden od temeljev za izvajanje poslanstva že obstaja v poslanstvu in dejavnosti Slovenskega gledališkega muzeja, ki se bo preobrazil v sodoben gledališki inštitut, povezal že obstoječe dejavnosti s področja delovanja Inštituta, ki jih že izvajajo na posamični ravni posamezna gledališča, AGRFT in drugi izvajalci, ter vzpostavil mrežo in enoten sistem, ki bo zagotavljaj izvajanje navedenih nalog za celotno področje slovenske odrske umetnost.

Čas izvedbe: 2014–2017.

Odgovornost: MK.

Ocena finančnih sredstev: razpoložljiva sredstva Slovenskega gledališkega muzeja in dodatna sredstva v skupni višini 590.000 EUR, od tega 210.000 EUR sredstev EU.

Kazalniki:

-

v letu 2015 vzpostavitev Inštituta za odrske umetnosti;

-

število prevedenih slovenskih dram v tuje jezike;

-

število uprizoritev slovenskih dram v tujini;

-

število digitaliziranih enot gledališke dediščine in sodobnega gledališkega dogajanja.

3.

Večji obseg vrhunske produkcije na področju sodobnega plesa in večja prepoznavnost sodobnega plesa.

Ukrepa:

-

ciljni razpis za dvig obsega in kakovosti produkcije in postprodukcije sodobnega plesa na nacionalni ravni,

-

postavitev montažnega studia kot vadbenega in produkcijskega prostora.

Pojasnilo: Več kot 25 let po ustanovitvi prve profesionalne skupine sodobnega plesa v Republiki Sloveniji, izredno razvejeni produkcijski aktivnosti ter umetniških uspehih v nacionalnem in mednarodnem prostoru je profesionalizacija sodobnega plesa osnovni cilj v okviru javnega interesa na področju sodobnega plesa. Z zagotovitvijo sredstev za izvedbo ciljnega razpisa, ki bo odprl možnosti za zaposlovanje ustvarjalcev ter organizacijo in izvedbo določenih podpornih dejavnosti, pomembnih za razvoj in profesionalizacijo področja (kot so npr. redni plesni profesionalni treningi, izobraževanje in usposabljanje, predstavitev, promocija, raziskovanje, dokumentiranje in zgodovinjenje sodobnega plesa), bodo zagotovljeni osnovni pogoji za ustvarjanje večjih in zahtevnejših produkcij ter prepoznavnost sodobnega plesa. Postavitev montažnega studia bo ublažila kronično pomanjkanje vadbenih prostorov.

Čas izvedbe: 2014–2017.

Ocena finančnih sredstev: 300.000 EUR na leto za zaposlitve; 150.000 EUR na leto za stroške delovanja (sredstva EU).

Odgovornost: MK.

Kazalniki:

-

število novo zaposlenih ustvarjalcev s področja sodobnega plesa (2013: 0; 2014: najmanj 6);

-

število angažiranih ustvarjalcev s področja sodobnega plesa (vsaj 50 na letni ravni);

-

najmanj 4 premiere (z vsaj petimi ponovitvami na produkcijo) in 50 enot podpornih dejavnosti (predavanja, izobraževanja in usposabljanja, KUV, promocija, raziskovanje, dokumentiranje in podobno) s področja sodobnega plesa letno.

4. GLASBENE UMETNOSTI

S poudarkom na kakovosti in raznolikosti glasbenih žanrov do več kritičnih poslušalcev.

Javni interes

Področje glasbenih umetnosti vključuje vse zvrsti, prakse in vsebine, ki jih druži raziskovanje zvoka in glasbeno ustvarjanje ter balet. Sem sodijo tradicionalne glasbene zvrsti, ki so se razvijale skozi dolgo zgodovino glasbene umetnosti: opera, komorna in orkestralna glasba, etno glasba, zborovsko petje in glasbeno-scenske predstave, kot tudi vsi sodobni načini glasbenega izražanja, ki so se uveljavili v 20. stoletju in so zajeti v naslednjih žanrih ter njihovih derivatih: jazz, rock, elektronska glasba, prosta improvizacija, zvočna instalacija, eksperimentalna glasba, hip hop, kantavtorstvo, avdio-vizualni performans ipd. Na področju baleta pa so zajeti: klasični in neoklasični balet ter stilni plesi.

V javni interes na področju glasbenih umetnosti sodi podpiranje kakovostne produkcije in postprodukcije na področju, mednarodnih sodelovanj, naročil izvirnih glasbenih del in koreografij, glasbenega založništva, glasbeno-informacijske dejavnosti, arhiviranja, glasbene in baletne publicistike.

Po podatkih SURS je bilo v letu 2010 izvedenih približno 3.500 koncertnih dogodkov na 170 prizoriščih, ki si jih je ogledalo približno 1.180.000 obiskovalcev, v povprečju 337 na posamezen koncert. Od leta 2010 do danes beležimo upad obiska koncertnih prireditev, in sicer približno 30 % za koncerte znanih in uveljavljenih izvajalcev in kar 70 % za koncerte manj znanih in neuveljavljenih, povečini tudi mlajših izvajalcev. Še večji upad je zaslediti na področju prodaje zvočnih zapisov in muzikalij. Natančnejših evidenc o številu prodanih nosilcev zvoka slovenskih izvajalcev sicer ni, je pa vendarle znan podatek, da se za sodobne pristope kupovanja glasbe preko spleta na letni ravni odloča le 2 % aktivnega prebivalstva, hkrati pa spletna prodaja predstavlja več kot polovico vseh prodanih zvočnih zapisov in muzikalij.

Ključni izziv naslednjega obdobja zadeva vzpostavitev pogojev za vrhunsko slovensko glasbeno in baletno produkcijo, ki bo prepoznana s strani domačega in tujega občinstva. Obseg glasbenega občinstva se mora povečati, in sicer na način zagotavljanja teritorialno razpršene in kontinuirane dostopnosti kakovostnih in raznovrstnih vsebin ter skrbi za razvijanje ciljnega občinstva. Posebno pozornost bomo namenili tudi uveljavljanju področja kulturno umetniškega razvoja na področju avtorskega prava, in področju glasbenega trga, kjer lahko ob povezovanju vseh štirih stebrov (glasbena produkcija, koncertno posredovanje, promocija in distribucija) dosežemo boljše pogoje za kakovost in konkurenčnost slovenske glasbene ustvarjalnosti.

Cilji in ukrepi

1.

Večja dostopnost in prepoznavnost kakovostne slovenske glasbe.

Ukrepi:

-

vzpostavitev mreže koncertnih prizorišč,

-

podpora koncertnim abonmajem, ki vključujejo gostovanja slovenskih nacionalnih ansamblov (kombinirani abonmaji), z namenom spodbujanja njihove mobilnosti ter dostopnosti na širšem nacionalnem teritoriju,

-

spodbujanje kakovostnih koprodukcijskih sodelovanj, še posebej z referenčnimi tujimi partnerji, ki vnašajo zgled svežih in aktualnih ustvarjalnih pristopov v slovenski kulturni prostor,

-

razvijanje ciljnega občinstva preko krepitve refleksije o glasbeni umetnosti (npr. kakovostni koncertni komentarji in pogovori, moderirani koncerti in predstave, okrogle mize),

-

vzpostavitev enotnega informacijskega okna za dostopnost do raznolikih virov slovenske glasbene dediščine,

-

preučitev možnosti vzpostavitve osrednje nacionalne zbirke za področje glasbene umetnosti, v okviru obstoječih zbirk muzejev in galerij,

-

vključitev določbe o izjemi ali omejitvi avtorske in sorodnih pravic v pogodbe o zaposlitvah in avtorske pogodbe zaposlenih in umetniških izvajalcev v javnih zavodih s področja glasbenih umetnosti, v primerih snemanj, izvajanj in predvajanj, ki jih javni zavodi opravljajo v okviru izvajanja javne službe,

-

ciljna podpora široko dostopnemu brezplačniku za področje glasbene umetnosti (primer dobre prakse Bukla),

-

podpora predstavljanja slovenske glasbene in ustvarjalnosti referenčnim mednarodnim promotorjem in selektorjem na festivalih in platformah v Republiki Sloveniji,

-

podpora kakovostnih glasbeno-založniških projektov, s poudarkom na vključevanju sodobnih in inovativnih distribucijskih pristopov.

Pojasnilo: Za razpršeno dostopnost raznolike kakovostne slovenske glasbe bomo vzpostavili mrežo koncertnih prizorišč. Podpirali bomo predstavljanje slovenskih glasbenih ustvarjalcev in izvajalcev na referenčnih mednarodnih dogodkih, predvsem na način vključevanja v mednarodne mreže za izmenjevanje glasbenih vsebin. V tem segmentu slovenski kulturni prostor že izkazuje nekaj dobrih navezav (npr. Slovenski teden glasbe), ki jih je potrebno s podporo ustrezno okrepiti in razširiti. Prizadevanje za dostopnost in prepoznavnost kakovostne slovenske glasbe implicira tudi skrb za razvoj glasbenega občinstva. Eden od pomembnih ukrepov bo podpora preoblikovanju ene od obstoječih glasbenih revij v široko dostopen brezplačnik, ki bo tako promocijsko kot kritiško orodje. Poleg tega posebno skrb posvečamo promociji glasbe preko različnih prezentacijskih in promocijskih dogodkov, ki bodo predvsem mlade v večjem številu pripeljali na koncerte, dostopnejšim digitalnim informacijam in razvoju slovenskega glasbenega muzeja ipd. Za arhiviranje in predstavljanje slovenske glasbene ustvarjalnosti je potrebno urediti ustanovitvene akte javnih zavodov z vključitvijo določbe o izjemi ali omejitvi avtorske in sorodnih pravic, ki nalagajo obveznost neodplačanega arhivskega snemanja in predvajanja premiernih programov ter obveznost RTV Slovenija, da jih posname in predvaja. Na področju glasbenega založništva bomo podpirali tiste projekte, ki bodo ob izdajanju kakovostnih glasbenih izdelkov izkazovali tudi skrb za izkoriščanje sodobnih možnostih za distribucijo.

Čas izvedbe: 2014–2017.

Ocena finančnih sredstev: v okviru razpoložljivih sredstev ter dodatno sredstva EU v višini 400.000 EUR na letni ravni.

Odgovornost: MK, MNZ, MZZ, URSM, MF, Oddelek za muzikologijo Filozofske fakultete, lokalne skupnosti, RTV Slovenija.

Kazalniki(9):

-

povprečno število obiskovalcev na en koncertni dogodek (2010: 337; 2017: 500);

-

število subjektov, vključenih v mrežo koncertnih prizorišč (2017: 30);

-

število koncertnih abonmajev, ki vključujejo izvedbe gostujočih slovenskih nacionalnih ansamblov (2012: 4; 2017: 8);

-

število koprodukcij z referenčnimi tujimi koproducenti (2012: 4; 2017: 15);

-

število kakovostnih programov za nagovarjanje in oblikovanje ciljnega občinstva (2012: 3; 2017: 15);

-

delež sodobne glasbene in baletne ustvarjalnosti v abonmajskih ciklih (2012: 10 %; 2017: 25 %);

-

delež vključenosti določbe o izjemi ali omejitvi avtorske in sorodnih pravic v ustanovitvenih aktih vseh nacionalnih javnih zavodov s področja glasbene umetnosti;

-

obstoj široko dostopnega brezplačnika za področje glasbe;

-

število gostovanj na referenčnih tujih prizoriščih (2012: 3; 2017: 15);

-

odstotek slovenskega prebivalstva, ki koristi možnosti nakupovanja zvočnih zapisov in muzikalij preko spleta (2013: 2 %; 2017: 10 %).

2.

Boljša organiziranost baletne stroke in arhivirana slovenska baletna dediščina.

Ukrepi:

-

ustanovitev Baletno razvojnega sveta Republike Slovenije,

-

podpora ustanovitvi visokošolskega študija na področju baleta,

-

ustanovitev baletnega ansambla za mlade baletne plesalce,

-

usposabljanja kritikov in publicistov, specializiranih za področje baleta,

-

zaščita slovenske koreografske dediščine ter ureditev arhiva slovenske baletne umetnosti.

Pojasnilo: Področje baletne umetnosti na najvišjem nivoju obsega dva javna zavoda, krovno strokovno organizacijo ter dva osrednja vzgojno izobraževalna zavoda. Za ureditev sistematično dorečene povezave med temi inštitucijami bomo podprli ustanovitev Baletno razvojnega sveta. Na ta način bo mogoče vnaprej načrtovati kadrovsko politiko zaposlovanja domačih kadrov, vzpostaviti kriterije za dosego ustrezne usposobljenosti mladih plesalcev ter jih vključevati v predstave, z namenom pridobivanja potrebnih odrskih izkušenj. Posebne pozornosti bodo deležni mladi baletni plesalci, ki bodo v projektnem ansamblu dobili možnost za vzdrževanje in razvijanje tehnične usposobljenosti, pridobivali kompetence in reference, na osnovi katerih bodo imeli boljše izhodišče pri iskanju redne zaposlitve. Prednostno bomo podpirali usposabljanje kritikov in publicistov, ki bodo specializirani za strokovno spremljanje in vrednotenje področja baleta. Prav tako ni urejena pomembna koreografska in druga dediščina s področja baletne umetnosti. Z ozirom na to, da v Republiki Sloveniji obstaja izjemna zapuščina slovenskih koreografov in plesalcev, bomo posebno pozornost namenili urejanju baletnega arhiva.

Čas izvedbe: 2014–2017.

Ocena finančnih sredstev: v okviru razpoložljivih sredstev ter dodatno sredstva EU v višini 50.000 EUR na letni ravni.

Odgovornost: MK, NAKVIS.

Kazalniki:

-

število projektno zaposlenih v ansamblu za mlade, nezaposlene baletne plesalce (20 na letni ravni do 2017);

-

povečan obseg kritičnih prispevkov o področju;

-

akreditiran visokošolski program na področju baleta;

-

delež arhivirane osrednje slovenske baletne dediščine (cilj: arhivirana osrednja slovenska baletna dediščina do leta 2017).

3.

Boljši položaj glasbenika in baletnika.

Ukrepi:

-

naročanje, izvajanje in arhiviranje novih kakovostnih del glasbenih in baletnih ustvarjalcev,

-

posodobitev priporočenih tarif za sofinanciranje avtorskih honorarjev na področju glasbene, baletne in glasbeno-scenske ustvarjalnosti,

-

podpora nagradam za največje letne presežke slovenske glasbene ustvarjalnosti,

-

uveljavitev področja kulturno umetniškega razvoja na področju glasbene umetnosti v zakonodaji, ki ureja področje avtorskih in sorodnih pravic, na način tesnega in konstruktivnega sodelovanja z MGRT in UILRS, ki sta za to področje pristojna,

-

podpora koncertnim ciklom, namenjenim zlasti predstavljanju mladih, nadarjenih ustvarjalcev in izvajalcev,

-

višanje kompetenc in zaposlitvenih možnosti mladih ustvarjalcev in izvajalcev na področju glasbe in baleta,

-

namenitev posebne skrbi ureditvi poklicnega položaja baletnih plesalcev in plesalcev sodobnega plesa, ki je kot takšna v strateškem in nacionalnem interesu države.

Pojasnilo: S predvidenimi ukrepi bomo zagotovili več dela slovenskim glasbenim in baletnim ustvarjalcem ter izboljšali njihov socialni položaj, tako v smislu avtorskih honorarjev kot poplačil za rabo njihovih del. Velik del ustvarjalcev, izvajalcev ter organizatorjev na področju glasbene umetnosti, ki svojo dejavnost opravljajo v javnem interesu, izkazuje nezadovoljstvo ob pomenu kulturno umetniškega razvoja, ki ga temu področju izkazuje avtorsko pravo. S tesnejšim sodelovanjem s pristojnimi resornim organi bomo skušali pomen kulturno umetniškega razvoja na tem področju izboljšati. Posebne skrbi morajo biti deležni mladi glasbeniki in baletniki, ki jim je potrebno zagotoviti možnosti višanja kompetenc in referenc, na način vključevanja posebej nadarjenih mladih v delo javnih zavodov ter podpore tistih koncertnih ciklov, ki skrbijo predvsem za predstavljanje in motiviranje mladih ustvarjalcev in izvajalcev.

Čas izvedbe: 2014–2017.

Ocena finančnih sredstev: v okviru razpoložljivih sredstev ter dodatno sredstva EU v višini 300.000 EUR na letni ravni.

Odgovornost: MK, MGRT, UIL, URSM, kolektivne organizacije za upravljanje z avtorsko in sorodnimi pravicami, javni zavodi s področja glasbenih in baletne umetnosti, RTV Slovenija.

Kazalniki(10):

-

število naročenih kakovostnih del slovenskih skladateljev in koreografov in delež zastopanosti mladih, posebej nadarjenih ustvarjalcev (2012: 55 del, 20 % zastopanost mladih; 2017: 80 del, 35 % zastopanost mladih);

-

posodobljen tarifnik za sofinanciranje avtorskih honorarjev na področju glasbene, baletne in glasbeno-scenske ustvarjalnosti;

-

število koprodukcij z referenčnimi tujimi koproducenti (cilj: povečanje števila koprodukcij z referenčnimi tujimi koproducenti za 2 na letni ravni);

-

nagrada za največje glasbene dosežke v preteklem letu, v različnih kategorijah, na vseh področjih glasbenega ustvarjanja;

-

vsaj 70 % vlaganje nedefiniranih sredstev iz naslova nadomestil za avtorske in sorodne pravice na področju glasbe v razvoj slovenskih glasbenih umetnosti;

-

število projektov višanja kompetenc in zaposlitvenih možnosti mladih s področja glasbenih in baletne umetnosti (2012: 0; 2017: 5);

-

število referenčnih koncertnih ciklov vseh glasbenih zvrsti, namenjenih predstavljanju mladih, posebej nadarjenih ustvarjalcev in izvajalcev (2012: 3; 2017: 8).

4.

Krepitev glasbenega trga.

Ukrepa:

-

spodbujanje povezovanju glasbene produkcije, koncertnega posredovanja, medijske in mednarodne promocije, ter distribucije nosilcev zvoka,

-

ustanovitev Pisarne za slovensko glasbo v okviru ene od obstoječih institucij.

Pojasnilo: Vzpostavili bomo sistem, ki bo zagotavljal načrtno in transparentno reguliranje ter usmerjanje ohranjanja, razvoja in predstavljanja kakovostne slovenske glasbe. Ker vzpostavitev nove institucije ni mogoča, bo Pisarna za slovensko glasbo vzpostavljena v okviru najprimernejše že obstoječe institucije. Pisarna za slovensko glasbo bo omogočala pravno pomoč glasbenikom, krepila reprezentativna združenja uporabnikov s področja opravljanja kulturnih in umetniških storitev v javnem interesu, sodelovala in komunicirala s kolektivnimi organizacijami za upravljanje avtorske in sorodnih pravic v smislu spodbujanja kulturno umetniškega razvoja, delovala kot posrednik pri razdeljevanju nedefiniranih sredstev z naslova avtorskih in sorodnih pravic, nosilec podporne mreže za izmenjevanje glasbenih vsebin popularne glasbe po domačem prostoru ter biro za predstavljanje slovenske glasbe v tujini (Music Export Office). Ena osnovnih nalog Pisarne za slovensko glasbo bo iskanje in koriščenje možnosti izvenproračunske podpore razvoju slovenske glasbene umetnosti. Naloga Pisarne za slovensko glasbo bo tudi ustrezno povezati štiri temeljne stebre glasbenega trga (glasbena produkcija, koncertno posredovanje, distribucija nosilcev zvoka ter medijska in mednarodna promocija), kar bo imelo sinergične učinke po načelu: boljša produkcija – več koncertov – boljša prepoznavnost – več prodanih nosilcev zvoka.

Čas izvedbe: 2014–2017.

Ocena finančnih sredstev: v okviru razpoložljivih sredstev, izvenproračunska sredstva ter dodatno sredstva EU v višini 300.000 EUR na letni ravni.

Odgovornost: MK, MGRT, UIL, MZZ, kolektivne organizacije za upravljanje avtorske in sorodnih pravic na področju glasbenih umetnosti.

Kazalniki(11):

-

število oseb, zaposlenih in samozaposlenih na področju snemanja in izdajanja zvočnih zapisov in muzikalij (2010: 140; 2017: 250);

-

število delovno aktivnih glasbenikov, pevcev in skladateljev (2010: 992; 2017: 1.500);

-

število samozaposlenih v kulturi na področju glasbene umetnosti (2013: 281; 2017: 400);

-

število prodajaln, specializiranih za prodajo glasbenih in video zapisov (2010: 9; 2017: 20);

-

indeks rasti prodanih zvočnih zapisov in muzikalij v obdobju 2014–2017 (120 na letni ravni);

-

indeks rasti prodanih vstopnic za koncertne dogodke v obdobju 2014–2017 (120 na letni ravni).

5. VIZUALNE UMETNOSTI

Z govorico podobe nagovoriti širok krog obiskovalcev in zbuditi potenciale trga umetnin.

Javni interes

Med izvajalce na področju vizualnih umetnosti poleg javnih zavodov, ustanovljenih s strani države ali lokalnih skupnosti, sodi prek 50 NVO in 1.288 samostojnih ustvarjalcev na področju kulture. Vsi ti delujejo na 121 razstaviščih (podatki SURS) po Republiki Sloveniji in v tujini. V letu 2012 je bilo v okviru dejavnosti NVO podprtih 17 programov, 43 večletnih projektov (od tega 5 mednarodnih festivalov in 1 nacionalna nagrada), 36 enoletnih projektov (od tega 3 delovne štipendije) in predstavitev Republike Slovenije na Arhitekturnem bienalu v Benetkah. Izplačanih je bilo 290 avtorskih honorarjev za razstavljavce (razstavnin), za katere je ministrstvo namenilo povprečno od 10 do 15 % pogodbene vrednosti projektov. Skupaj je razstave obiskalo več kot 415.000 obiskovalcev, od tega več kot 60 % v mednarodnem prostoru (13. mednarodna razstava arhitekture v Benetkah, gostovanja v tujini in udeležba na umetniških sejmih)(12).

V javni interes na področju vizualnih umetnosti sodijo vse likovne zvrsti, ki jih druži raziskovanje podobe in prostora kot enega od temeljnih postulatov človekovega zavedanja in doumevanja sveta ter njunih transformacij skozi različne kreativne procese, postopke in tehnike. Sem sodijo tako tradicionalne zvrsti, ki so se razvijale skozi več kot dva tisoč let dolgo zgodovino zahodnoevropske likovne umetnosti: slikarstvo, kiparstvo, arhitektura in oblikovanje, kot tudi vse sodobne raziskovalne in ustvarjalne vizualne prakse, ki so jih uveljavile zgodovinske avantgarde v 20. stoletju in interdisciplinarne ustvarjalne prakse na prelomu drugega in tretjega tisočletja: fotografija, video, instalacija, performans, »happening«, »body art«, »environmental art«, »land art« ipd. Sodobne vizualne umetnosti pogosto mejijo ali se povezujejo s sorodnimi umetniškimi področji (gledališče, film, knjiga in intermedijske umetnosti) ter v svojo interpretacijo vključuje tudi izsledke humanističnih in naravoslovnih raziskav.

Javni interes na področju se uresničuje z zagotavljanjem pogojev za produkcijo, promocijo in razvoj vrhunske, kakovostne in izvirne slovenske vizualne ustvarjalnosti na celotnem območju Republike Slovenije ter njeno uveljavljanje v tujini, raziskovanje, popularizacijo in izobraževanje na področju vizualnih umetnosti z namenom, da jih družba prepozna kot ključne dejavnike pri razvoju posameznika in družbe, socialni koheziji, prepoznavnosti države in njene razvitosti.

Izzivi področja so v spodbujanju raznolikosti produkcije in aktivnejšem povezovanju med akterji. Nadalje v večji geografski razpršenosti produkcije, razvoju občinstva, predvsem v starosti do 20 let, razvoju trga umetnin in izboljšanju položaja ustvarjalca na področju vizualnih umetnosti. Cilji in ukrepi v obdobju 2014–2017 bodo zato osredotočeni predvsem na izboljšanje pogojev dela za vizualne umetnike, zagotavljanje raznolikosti in dostopnosti produkcije, spodbujanje sodobnih načinov predstavljanja vizualnih umetnosti in vključevanja čim več občinstva v programe in projekte, povezovanje vseh deležnikov s področja vizualnih umetnosti v produkcijske in promocijske kooperative, vzpostavitev trga umetnin, s posebno skrbjo za vzgojo bodočih kupcev, mecenov in zbirateljev umetnin, revitalizacijo starih veščin in znanj v pogojih sodobne produkcije in spodbujanje mobilnosti vizualnih umetnikov v mednarodnem prostoru.

Cilji in ukrepi

1.

Večja dostopnost kakovostne vizualne umetnosti.

Ukrepi:

-

podpora sodelovanju izvajalcev v mreži slovenskih muzejev in galerij (Zveza neodvisnih galerij za sodobno vizualno umetnost, Skupnost muzejev Republike Slovenije),

-

prednostna podpora programom in projektom, ki povezujejo NVO in javne zavode, s posebno pozornostjo do tistih produkcijskih in razstavnih prostorov, ki so odprti širšemu krogu ustvarjalcev in kuratorjev,

-

podpora projektom KUV, ki jih izvajajo javni zavodi na področju in je njihova kvaliteta potrjena z vključitvijo v Katalog KUV,

-

ciljna podpora projektom, ki bodo sistematično in dolgoročno promovirali vizualno umetnost in bodo vključevali javne zavode, NVO, zasebne galerije in samozaposlene v kulturi.

Pojasnilo: S spodbujanjem sodelovanja izvajalcev v mreži slovenskih muzejev in galerij (Zveza neodvisnih galerij za sodobno vizualno umetnost in Skupnost muzejev Republike Slovenije) bomo opredelili in realizirali večje projekte na nacionalni ravni, zlasti s področja promocije vizualnih umetnosti, zagotovili bomo izmenjavo razstav v mreži in s tem povečali dostopnost ter povečali občinstvo. 121 razstavišč po Republiki Sloveniji ne more slediti potrebam po predstavljanju uveljavljenih umetnikov in mladih, katerih osnovni prednosti sta hitro odzivanje in izvirnost v pristopu. Ta problem bomo reševali z boljšo zasedenostjo obstoječih razstavišč in z vzpostavitvijo občasnih razstavišč v nekaterih objektih kulturne dediščine.

Čas izvedbe: 2014–2017.

Ocena finančnih sredstev: v okviru razpoložljivih sredstev in 187.261 EUR (sredstva EU).

Odgovornost: MK, lokalne skupnosti.

Kazalniki:

-

število realiziranih partnerskih (koprodukcijskih) projektov NVO in javnih zavodov (2012: 15; vsaj 50 do 2017);

-

število razstavnih prostorov (2012: 121; 2017: 130);

-

število obiskovalcev (2012: 415.000; do 2017: 1.000.000);

-

vsaj en nacionalni projekt promocije, ki bo vključeval vse deležnike na področju na letni ravni;

-

delež mladih obiskovalcev do 20 let (cilj: povečanje deleža mladih obiskovalcev do 20 let (2012: 12 %; do 2017: 20 %).

2.

Boljši položaj umetnikov.

Ukrepi:

-

vzpostavitev začasnih kreativnih ateljejev za posameznike ali skupine umetnikov za pripravo razstavnih oziroma raziskovalnih projektov,

-

uveljavitev razstavnine kot obveznega stroška razstave, ki jo po dogovoru lahko nadomesti odkup razstavljenega dela, vložek v produkcijo ipd.,

-

prednostna podpora tistim projektom in programom, ki bodo zagotavljali višjo razstavnino od minimalno določene v ceniku oziroma zagotavljali tudi delež pri produkciji.

Pojasnilo: Številnim, predvsem mlajšim ustvarjalcem, predstavlja delovni prostor, v katerem bi lahko pripravili razstavni projekt, večjo težavo kot samo razstavišče, kjer so ti projekti kasneje na ogled. Aktualen problem je izplačevanje avtorskega honorarja umetniku (razstavnine), ki pogosto predstavlja edino plačilo za opravljeno delo. V kolikor ima organizator možnost, da umetniško delo z razstave odkupi, je ukrep toliko bolj učinkovit, še posebej, če to sodi v zbiralno politiko muzeja, galerije ali zasebnega zbiratelja. Enako velja za ustrezno visok vložek v produkcijo. Ukrepi bodo olajšali delovanje umetnikov, prispevali k revitalizaciji kulturne dediščine ter boljšemu položaju ustvarjalca.

Čas izvedbe: 2014–2017.

Ocena finančnih sredstev: 150.000 EUR na leto v okviru razpoložljivih sredstev.

Odgovornost: MK, lokalne skupnosti.

Kazalniki:

-

število začasnih kreativnih ateljejev (2012: 0; do 2017: vsaj 10);

-

delež razstav z izplačanimi razstavninami, odkupi ipd. (2012: 60 %; do 2017: 100 %);

-

povprečna višina razstavnin (2012: 500 EUR; 2017: 700 EUR);

-

število sklenjenih avtorskih in kupoprodajnih pogodb z vizualnimi umetniki (2012: manj kot 100; do 2017: vsaj 200).

3.

Razvoj trga umetnin.

Ukrepi:

-

uvedba ciljnega razpisa za popularizacijo umetnin (dvajseto stoletje in sodobna vizualna produkcija, likovna dela iz starejših obdobij, unikatni oblikovalski predmeti, antikvitete, izdelki domače in umetnostne obrti),

-

ciljna podpora izvajalcem, ki bodo vzpostavili artoteke, kreativne delavnice in fundacije za sodobne vizualne umetnosti,

-

spodbujanje nakupa likovnih del v okviru investicij, financiranih iz javnih sredstev,

-

vzpostavitev strokovne podpore zasebnim zbirkam, zbirkam v podjetjih v državni in zasebni lasti ter njihova vključitev v nacionalno bogastvo.

Pojasnilo: Analiza stanja kaže na izjemno slab položaj ustvarjalcev na področju vizualnih umetnosti in njihovo pretirano odvisnost od javnih sredstev, zato je treba spodbuditi zasebna vlaganja v kulturo. Ukrepi predvidevajo razvoj trga umetnin in s tem povečan delež prihodkov iz zasebnih virov. Večja ekonomska neodvisnost bo pomenila boljši položaj ustvarjalcev, njihovo večjo mobilnost v domačem in mednarodnem prostoru ter bolj kakovostno produkcijo. Ugodne spodbude v povezavi z izobraževanjem in popularizacijo bi pomenile ponovno zanimanje posameznikov in podjetij za zbiranje umetnin, sponzorstvo, mecenstvo in druge načine podpiranja umetnosti. S permanentnim izobraževanjem in popularizacijo, ki bo temeljila na načinu »prijetno s koristnim«, bo mogoče doseči višjo stopnjo zavesti o pomenu kulture, ki prispeva tudi k materialni in duhovni blaginji družbe in posameznika v njej.

Čas izvedbe: 2014–2017.

Ocena finančnih sredstev: 150.000 EUR dodatnih sredstev na leto.

Odgovornost: MK.

Kazalniki:

-

število predstavitev umetnin, javnih dražb, izobraževalnih in popularizacijskih programov (2012:0; 2017: 10);

-

število obiskovalcev (2017: 10.000);

-

število artotek, kreativnih ateljejev in sofinanciranih projektov fundacij (2012: 0; vsaj 15 do leta 2017).

4.

Učinkovitejši in odmevnejši nastop Republike Slovenije na osrednjem prizorišču Beneškega bienala/Arhitekturnega bienala.

Ukrep: najem razstavnega prostora v Arsenalih v letu 2015.

Pojasnilo: Mednarodna likovna razstava (Beneški bienale) in Mednarodna razstava arhitekture (Arhitekturni bienale) v Benetkah ostajata najpomembnejša svetovna pregleda likovne umetnosti, zato je slovenski nastop na bienalu ena od prioritet na področju promocije države v mednarodnem prostoru. Ker je Republika Slovenija leta 1991 izgubila prej skupni paviljon v Beneških vrtovih, smo nacionalne predstavitve v začetku organizirali na različnih lokacijah, zadnjih 15 let v Galeriji A+A. Kljub temu, da se je galerija uveljavila tudi z drugimi razstavami v širšem kulturnem prostoru, je v času Bienala ostajala na obrobju. Trenutni razstavni prostor zelo omejuje koncepte nacionalne predstavitve. V obdobju 2015–2017 bomo pridobili prostor v prenovljenih Arsenalih, kamor se s priložnostnih lokacij seli vedno več držav, saj je realno pričakovati, da bo zgoščenost dogajanja na osrednjih bienalskih prizoriščih v prihodnosti še večja. S tem bo vrhunska slovenska ustvarjalnost na področju vizualnih umetnosti imela priložnost, da se svetovni javnosti predstavi in media res likovnega dogajanja.

Čas izvedbe: do 2017.

Odgovornost: MK, MZZ.

Ocena finančnih sredstev: 300.000 EUR dodatnih sredstev na leto (najem prostora in stroški).

Kazalniki:

-

število obiskovalcev (2012: 100.000; 2017: vsaj 500.000);

-

uvrstitve v tuje selekcije (2012: 3; 2017: 10);

-

odmevi v strokovni in širši javnosti na vsakoletno slovensko predstavitev (2012: 5; 2017: 10).

6. INTERMEDIJSKE UMETNOSTI

Sodobni umetniški izrazi in spajanje različnih umetniških praks.

Javni interes

Pojem intermedijske umetnosti se nanaša na sodobne umetnostne rabe intermedijskih izraznih sredstev in sodobnih komunikacijskih tehnologij. Kategorija vključuje širok spekter umetnostnih praks (na tematskem, izraznem in prezentacijskem nivoju), ki so si v relativno kratkem času komaj več kot zadnjih desetih let pridobile status specifičnega, široko razvejanega področja znotraj sodobne umetnosti. Od vsega začetka pogojeno načelo spajanja se na področju sodobnih umetniških praks, ki prečijo različna umetnostna področja ter v svojih hibridnih pojavnih oblikah segajo celo na področje znanosti, humanistike, družboslovja in še kam, izkazuje kot izrazito intermedijsko. Medijsko gledano predstavlja sodobno razširjeno različico tistega, kar se že tisočletja dogaja na primer v uprizoritvenih umetnostih na izrazito analognem nivoju. Sem sodijo projekti, ki ciljno zajemajo različne oblike, prakse in izraze na presečišču sodobne umetnosti in znanosti. Gre za projekte, ki naj bi na umetniški način, ustvarjalno, reflektivno in raziskovalno ponazarjali procese, produkte in vplive sodobnih tehnologij na pojave v sodobni družbi. Ne gre le za dodatno novo paleto izraznih sredstev, gre tudi za vsebine, ki jih hipertehnološki svet povratno ponuja v kritični premislek in svarilo.

Izvajalci, ki delujejo na intermedijskem področju pripravijo letno okoli 1200 intermedijskih dogodkov. Gre za projekte na letni in večletni projektni in programski ravni. Od tega je bilo v letu 2012 s strani MK sofinancirano 560 projektov. Poleg prve izvedbe v povprečju dosegajo manj kot eno ponovitev, kar kaže na določene zadrege s publiko, kakor tudi z razpoložljivo infrastrukturo in samim producentskim pristopom. Izvajalci za promocijo namenijo povprečno 8 % celotne vrednosti projekta. Velik del projektov ostaja brez medijskih odzivov, nekateri pa so z njimi celo zelo dobro pokriti, tako da v povprečju beležimo 5 medijskih odzivov na posamezen projekt. Število obiskovalcev na projekt znaša več kot 2.000, a pri tem je treba omeniti, da ta visoka številka vsebuje tudi »on-line« kontakte nekaterih zelo specifičnih projektov, ki jih je težko objektivno preverjati in vezati prav na določen projekt. Podatek o povprečnem obisku vsebuje prav tako od organizatorja uradno podano pavšalno število vseh festivalskih obiskovalcev (kadar je projekt del večje razstave, festivala ali sejma), ki se ne nanaša le na eno lokacijo in posamezen projekt, zato je realna ocena neposrednega obiska prireditev celo na referenčnih lokacijah bistveno nižja. Največja pozornost bo torej v naslednjem štiriletnem obdobju posvečena uvajanju mladih ustvarjalcev, oblikovanju in doseganju novega občinstva, zagotavljanju sodobnejših produkcijskih pogojev za vrhunske, mednarodno primerljive dosežke in povečevanju splošne dostopnosti intermedijskih dogodkov na referenčnih prizoriščih doma in v tujini(13).

Cilji in ukrepi

1.

Več intermedijsko ozaveščenega občinstva.

Ukrepa:

-

prednostna podpora postprodukciji in projektom, ki bodo načrtno nagovarjali novo ciljno občinstvo,

-

podpora promocijskim programom, namenjenim mlajšemu občinstvu.

Pojasnilo: Število projektov v zadnjem času upada premosorazmerno s finančnimi redukcijami, še bolj število postprodukcij, zato bomo podpirali večji obseg postprodukcije kvalitetnih intermedijskih dogodkov ter njihovo večjo razpršenost po vsej Republiki Sloveniji. Pozornost glede ciljnega občinstva, predvsem mladih, je ključnega pomena za dolgoročno umeščenost področja znotraj širše kulturne ponudbe. S tem bomo aktivno prispevali k vzgoji in izobraževanju novega ciljnega občinstva v tesnem sodelovanju z obstoječimi mrežami in portalom M3C.

Čas izvedbe: 2014–2017.

Ocena finančnih sredstev: v okviru razpoložljivih sredstev.

Odgovornost: MK.

Kazalnika:

-

število obiskovalcev na projekt (2012: 50; 2017: 100);

-

povprečno število ponovitev na projekt (2012: 0,9; 2017: 2,5).

2.

Predstavljanje slovenskih umetnikov na referenčnih prizoriščih EU.

Ukrepa:

-

ciljna podpora vrhunskim intermedijskim projektom, ki izkazujejo potencial uveljavljanja v mednarodnem prostoru,

-

spodbujanje mednarodnih koprodukcij.

Pojasnilo: Ukrep predstavlja podporo zahtevnejšim intermedijskim projektom z mednarodno relevantnostjo, ki povečujejo prepoznavnost Republike Slovenije v tujini. Dejstvo je, da se je v zadnjem desetletju na tem področju v Republiki Sloveniji pojavilo več propulzivnih intermedijskih umetnikov, ki zaradi materialne, prostorske in infrastrukturne podhranjenosti ne morejo izvesti ambicioznejših produkcij in tako bolj kvalitetno opozoriti nase tudi v mednarodnem prostoru. Prednostna podpora večjim in mednarodno usmerjenim produkcijam in koprodukcijam bo omogočila večjo prisotnost slovenskih izvajalcev na referenčnih mednarodnih prizoriščih.

Čas izvedbe: 2014–2017.

Ocena finančnih sredstev: v okviru razpoložljivih sredstev.

Odgovornost: MK, MZZ.

Kazalnika:

-

število večjih in mednarodno prepoznavnih projektov na letni ravni (2012: 1; 2017: 3),

-

število vzpostavljenih producentskih povezav s tujimi referenčnimi producenti in prizorišči (2012: 2; 2017: 5).

3.

Zagotovitev infrastrukturnih pogojev za sodobne intermedijske umetnosti ter povezovanje z znanostjo in gospodarstvom.

Ukrepi:

-

vzpostavitev mreže centrov za podporo in ustvarjanje na področju tehnološko sodobno pogojenih umetniških praks »Black Box«,

-

prednostna podpora projektom sodelovanja med umetnostjo in znanostjo,

-

podpora aplikativnim projektom in povezovanje z gospodarstvom.

Pojasnilo: Intermedijska umetnost potrebuje za svojo izvedbo moderno tehnološko infrastrukturo, ki bi bila prisotna po celotni državi. Problem bomo rešili z vzpostavitvijo produkcijsko-raziskovalne in informativno-izobraževalne osi centrov »Black Box« na relaciji Ljubljana-Maribor-Vitanje-Koper. Gre za prizorišča sodobnih in tehnološko podprtih intermedijskih in uprizoritvenih praks na presečišču znanosti, umetnosti in gospodarstva. Mreža bo omogočala združevanje kreativnih, tehničnih in producentskih potencialov, vzdrževanje razstavljenih projektov in njihovo hranjenje, raziskovalno dejavnost, povezovanje umetnosti in znanosti informiranje in komunikacijo z javnostjo, izobraževanje in vpliv na povečano število publike, delo z mlajšo potencialno publiko in razvoj aplikativnih projektov. Vzpostavitev osi štirih centrov »Black Box«, treh v urbanem središču: Ljubljana, Maribor, Koper; in enega središča v ruralnem okolju: Vitanje, ki bi omogočala nastajanje in izvajanje inovativnih deficitarnih projektov s področja povezovanja znanosti in umetnosti, bo delovala kot združevalec vseh družbenih, kulturnih in znanstvenih aktivnosti v mednarodnem prostoru, hkrati pa omogočila lokalni skupnosti vključevanje v sodobne tokove ob ohranjanju obstoječe lokalne identitete, integritete in razpoznavnosti. Os »Black Box« bo povečala možnosti za interdisciplinarno interakcijo med znanostjo, umetnostjo in gospodarstvom ter zagotovila pogoje za interdisciplinarno produkcijo.

Čas izvedbe: 2014–2017.

Ocena finančnih sredstev: 6.000.000 EUR v okviru sredstev EU.

Odgovornost: MK.

Kazalniki:

-

vzpostavljena mreža centrov »Black Box«;

-

število mednarodno odmevnih projektov, ki bodo izvedeni v okviru mreže (do 2017: 10);

-

število projektov sodelovanja umetnosti in znanosti (2012: 0; 2017: 10);

-

število aplikativnih projektov (2012: 0; 2017: 3);

-

število obiskovalcev v okviru mreže (do l. 2017: 25.000 na leto).

7. LJUBITELJSKA KULTURNA DEJAVNOST

Ljubiteljska kultura – možnost vključevanja vsakogar v kulturno ustvarjanje na celotnem slovenskem kulturnem prostoru

Javni interes

V Republiki Sloveniji deluje 4.900 ljubiteljskih kulturnih društev in skupin s skoraj 100.000 aktivnimi člani. Za področjem športa gre za najštevilčnejše društveno organiziranje v državi z ugledno tradicijo in dosežki, ki pogosto predstavlja začetno kadrovsko bazo za kulturnoumetniške dejavnosti nasploh. Največ društev (1.909) je na glasbenem področju (vokalna in instrumentalna glasba), sledijo društva, ki se ukvarjajo z ohranjanjem nesnovne kulturne dediščine, zlasti folklorno dejavnostjo (715), društva, ki se ukvarjajo z gledališčem in lutkami (630), likovna društva (338), plesna društva (229), literarna društva (184) in društva, ki delujejo na področju filmske dejavnosti (71). Precej je tudi društev, ki združujejo različne umetniške zvrsti (872). Kulturna društva in njihove zveze pripravijo letno 16.000 prireditev, ki jih obišče okoli 2 milijona obiskovalcev. K temu je treba prišteti še 1.800 otroških in mladinskih kulturnih skupin z več kot 45.000 mladimi ustvarjalci.

JSKD pripravi letno več kot 2.400 prireditev, ki jih obišče dobrega pol milijona obiskovalcev(14).

Društva se na lokalni ravni združujejo v občinskih in mestnih zvezah kulturnih društev, na državni ravni pa je njihova krovna organizacija Zveza kulturnih društev Republike Slovenije. Društva se povezujejo v področne zveze tudi po umetniških zvrsteh oziroma dejavnostih. V glavnem je tako zgrajena piramida društev in zvez sposobna, da se samostojno dogovarja o potrebnih skupnih programih, ki jih nato predstavlja svojemu občinstvu, in da sama oblikuje poštene kriterije in pravila za svoje delo. Kljub temu pa v društveni organiziranosti ponekod v Republiki Sloveniji obstajajo bele lise, ki se v glavnem ujemajo z območji, kjer je kulturni deficit največji: obmejna območja, ekonomsko slabo razvita območja in območja z manj številnimi kulturnimi ustanovami. Kulturna društva in skupine, ki so močno vpeta v lokalno okolje in njegovo življenje, pomembno vplivajo na njegovo socialno kohezivnost, hkrati pa mnoga od njih po kakovosti in odmevnosti svojih dosežkov pogosto presegajo lokalno raven.

V javni interes na področju ljubiteljske kulture sodi vsa kontinuirana, strokovno pripravljena in kvalitetno izvedena kulturna ustvarjalnost in poustvarjalnost, še posebej ohranjanje nesnovne kulturne dediščine in mednarodno sodelovanje in povezovanje, strokovna srečanja in pregledi nastalih dosežkov, kulturna vzgoja in izobraževanje širokega kroga ljubiteljskih in bodočih profesionalnih kulturnih ustvarjalcev ter mentorjev, društvena dejavnost, ki spodbuja zanimanje za kulturo in kultivira svoje okolje.

Za uresničevanje javnega interesa na področju ljubiteljske kulture skrbijo lokalne skupnosti in Republika Slovenija prek JSKD. Sklad je strokovna organizacijska mreža za podporo ljubiteljski kulturi; s svojimi 59 območnimi izpostavami in različnimi instrumenti skrbi za uresničevanje javnega interesa na tem področju. Z izvajanjem dejavnosti po principu piramidne programske sheme (sistem pregledov in srečanj, ki se z najširših lokalnih vidikov selektivno seli na državno raven) in z namenskim financiranjem (za kulturne projekte in opremo) spodbuja in omogoča aktivno participacijo čim širšega kroga ustvarjalcev v kulturnih dejavnostih in sistematičen izbor in dodatno promocijo najboljših dosežkov. Da bi uresničil cilje, povezane z doseganjem višje kakovosti programov in projektov ljubiteljskih ustvarjalcev, izvaja JSKD sistem izobraževanj in usposabljanj za mentorje ter skrbi za izdajo strokovne literature, predvsem na področjih, ki jih druge ustanove ne pokrivajo. Območne izpostave JSKD so zlasti v kulturno pasivnejših okoljih pogosto edini sistematično organizirani ponudnik in posrednik kulturnih dogodkov, v manjših okoljih pa včasih tudi edina strokovna pomoč, ki jo ima na voljo tamkajšnja kultura. Pogosto so tudi zgled dobre prakse sodelovanja z lokalnimi skupnostmi.

Na tem področju so pomemben del javnega interesa tudi kulturna ustvarjalnost pripadnikov drugih narodov in narodnosti v Republiki Sloveniji ter sodelovanje z organizacijami Slovencev izven meja Republike Slovenije in različnimi mednarodnimi organizacijami. Ljubiteljske kulturne dejavnosti bistveno vplivajo na utrjevanje skupnega slovenskega kulturnega prostora, hkrati pa pomagajo krepiti medkulturni dialog in sožitje med različnimi narodnostmi ter omogočajo socialno vključevanje ranljivih družbenih skupin v družbo.

Pri uresničevanju javnega interesa bodo poleg zgoraj opisanih nalog prednost dobile tudi:

-

skrb za enakomeren regionalni razvoj ljubiteljske kulturne ustvarjalnosti ter njeno vsebinsko raznolikost;

-

umestitev kulturnih izobraževalnih programov v področje vzgoje in izobraževanja;

-

krepitev dostopnosti do kulturne ustvarjalnosti in kulturnih dobrin;

-

doseganje vrhunskih umetniških dosežkov.

Ključna problema področja sta velika neizenačenost prostorskih pogojev za delovanje kulturnih društev in nezadostno povezovanje med ljubiteljsko kulturno dejavnostjo in šolstvom, ki se med drugim kaže v pomanjkanju ustrezno usposobljenih mentorjev za izvajanje različnih kulturnih dejavnosti na šolah. Med večje izzive tega področja sodi oblikovanje programa, ki bo skozi dejavno kulturno participacijo vplival na kakovost življenja in družbeni standard.

V skladu s spremembami zakonodaje bodo lokalni kulturni programi obvezni, kar je še posebej pomembno za ljubiteljsko kulturno dejavnost.

Cilji in ukrepi

1.

Ohranitev obsega, ob tem pa nadaljnje izboljšanje kvalitete in prepoznavnosti produkcije na področju ljubiteljske kulture.

Ukrep:

-

ustanovitev in delovanje študijskega centra za področje kulturnih dejavnosti v okviru JSKD.

Pojasnilo: V ljubiteljski kulturi v Republiki Sloveniji aktivno ustvarja preko 100.000 posameznikov, ki delujejo v skoraj 4.900 kulturnih društvih in skupinah. V to številko niso vključeni otroci in mladi. Vsem skupinam je težko zagotoviti ustrezno profesionalno strokovno vodenje, saj za določena področja kulturnih dejavnosti, s katerimi se ukvarjajo, ni programov v formalnem izobraževalnem sistemu (sodobni ples, folklora itd.), na drugih področjih pa je teh kadrov občutno premalo zaradi velikega povpraševanja (zborovstvo, gledališče in lutke itd.). Enako velja za ustvarjalce same, ki velikokrat iščejo nova in dopolnilna znanja s svojega področja. Znanja in veščine ustvarjalci tako pridobivajo v okviru neformalnih izobraževalnih oblik, delavnic in seminarjev, ki potekajo v okviru programa JSKD in drugih organizacij. Podobno velja za strokovno literaturo, ki je skromna in težko dostopna.

Na podlagi novega zakona je JSKD dobil nove naloge s področja raziskovanja in izobraževanja ustreznih kadrov, dodeljevanja štipendij, podeljevanja nagrad in knjižnične dejavnosti. Poleg tega je že dolgo v znatnem zaostanku pri nudenju strokovne pomoči najboljšim društvom in skupinam, ki dosegajo vrhunske rezultate na svojem področju. Zato je nujno potrebna čim prejšnja vzpostavitev samostojnega študijskega centra za vsestransko strokovno podporo različnim kulturnim dejavnostim. Študijski center bo obsegal: izobraževalno središče za kulturne animatorje in mentorje, del za neposredno strokovno pomoč vrhunskim izvajalcem, raziskovalno središče, informacijsko dokumentacijski center, specializirano knjižnico, slovenski zborovski arhiv – Cudermanovo zbirko in drugo. Center bo deloval v okviru JSKD in bo tudi s finančnimi spodbudami (štipendije, nagrade) omogočal različnim starostnim skupinam, predvsem mladim, uveljavitev na področju kulturno-umetniške ustvarjalnosti. Za potrebe centra bo skladu Vlada Republike Slovenije dodelila ustrezne prostore v upravljanje.

Čas izvedbe: 2014–2017.

Ocena finančnih sredstev: 150.000 EUR dodatnih sredstev in 100.000 EUR sredstva EU, oboje na letni ravni.

Odgovornost: MK, JSKD.

Kazalniki:

-

število izobraževanj (2012: 0; 2017: 8 programskih sklopov);

-

število projektov strokovne pomoči najkvalitetnejšim ustvarjalcem, sofinanciranih s strani države (2012: 0; 2017: 4);

-

število uporabnikov centra (2012: 0; 2017: 6.000).

2.

Najmanj 100 prepoznavnih projektov sodelovanja slovenskih kulturnih društev in ustvarjalcev s sorodnimi slovenskimi organizacijami v zamejstvu in krepitev skupnega slovenskega kulturnega prostora po svetu s kulturno-informacijskimi točkami v zamejstvu.

Ukrepi:

-

ciljna podpora kulturnim programom krovnih kulturnih organizacij Slovencev v zamejstvu;

-

ciljna podpora področju kulturnih izmenjav v sodelovanju z Uradom Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu;

Resolucija o nacionalnem programu za kulturo 2014-2017 (ReNPK14-17)

Časovnica