10. Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Švicarskim zveznim svetom o ponovnem sprejemu oseb, ki prebivajo nedovoljeno in Protokola o izvajanju Sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Švicarskim zveznim svetom o ponovnem sprejemu oseb, ki prebivajo nedovoljeno (BCHPSO)
Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
U K A Z
O RAZGLASITVI ZAKONA O RATIFIKACIJI SPORAZUMA MED VLADO REPUBLIKE SLOVENIJE IN ŠVICARSKIM ZVEZNIM SVETOM O PONOVNEM SPREJEMU OSEB, KI PREBIVAJO NEDOVOLJENO IN PROTOKOLA O IZVAJANJU SPORAZUMA MED VLADO REPUBLIKE SLOVENIJE IN ŠVICARSKIM ZVEZNIM SVETOM O PONOVNEM SPREJEMU OSEB, KI PREBIVAJO NEDOVOLJENO (BCHPSO)
Razglašam Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Švicarskim zveznim svetom o ponovnem sprejemu oseb, ki prebivajo nedovoljeno in Protokola o izvajanju Sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Švicarskim zveznim svetom o ponovnem sprejemu oseb, ki prebivajo nedovoljeno (BCHPSO), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 23. marca 2005.
Ljubljana, 31. marec 2005
dr. Janez Drnovšek l. r.
Predsednik
Republike Slovenije
Z A K O N
O RATIFIKACIJI SPORAZUMA MED VLADO REPUBLIKE SLOVENIJE IN ŠVICARSKIM ZVEZNIM SVETOM O PONOVNEM SPREJEMU OSEB, KI PREBIVAJO NEDOVOLJENO IN PROTOKOLA O IZVAJANJU SPORAZUMA MED VLADO REPUBLIKE SLOVENIJE IN ŠVICARSKIM ZVEZNIM SVETOM O PONOVNEM SPREJEMU OSEB, KI PREBIVAJO NEDOVOLJENO (BCHPSO)
Ratificirata se Sporazum med Vlado Republike Slovenije in Švicarskim zveznim svetom o ponovnem sprejemu oseb, ki prebivajo nedovoljeno in Protokol o izvajanju Sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Švicarskim zveznim svetom o ponovnem sprejemu oseb, ki prebivajo nedovoljeno, podpisana v Bernu 27. julija 2004.
Besedilo sporazuma in protokola se v izvirniku v slovenskem in angleškem jeziku glasi (*1):
S P O R A Z U M
MED VLADO REPUBLIKE SLOVENIJE IN ŠVICARSKIM ZVEZNIM
SVETOM O PONOVNEM SPREJEMU OSEB, KI PREBIVAJO NEDOVOLJENO
Vlada Republike Slovenije
in
Švicarski zvezni svet,
v nadaljevanju pogodbenika,
v želji po nadaljnjem sodelovanju z namenom zagotavljanja boljšega izvajanja določb o pretoku oseb,
v želji, da se omogočita ponovni sprejem in tranzit oseb, ki prebivajo nedovoljeno, v duhu sodelovanja in na podlagi vzajemnosti,
ob upoštevanju Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin z dne 4. novembra 1950 in Konvencije o statusu beguncev, podpisane v Ženevi 28. julija 1951, spremenjene s protokolom, podpisanim v New Yorku 31. januarja 1967,
odločena, da se bosta borila proti nezakonitim migracijam,
Za namene tega sporazuma izraz tujec pomeni osebo, ki ni niti slovenski niti švicarski državljan. Tujec je lahko tudi oseba brez državljanstva.
II – PONOVNI SPREJEM DRŽAVLJANOV POGODBENIKOV
(1)
Vsak pogodbenik na zahtevo drugega pogodbenika brez formalnosti ponovno sprejme na svoje območje vsako osebo, ki ne izpolnjuje ali ne izpolnjuje več pogojev za vstop ali prebivanje, ki veljajo na območju pogodbenika prosilca, če se dokaže ali se lahko utemeljeno domneva, da ima ta oseba državljanstvo zaprošenega pogodbenika.
(2)
Pogodbenik prosilec osebo pod istim pogojem ponovno sprejme na svoje območje, če se z nadaljnjim preverjanjem ugotovi, da oseba v trenutku, ko je zapustila območje pogodbenika prosilca, dejansko ni imela državljanstva zaprošene države.
(3)
Za namene tega člena se državljanstvo osebe lahko dokazuje z dokumenti, naštetimi v protokolu.
(1)
Če se državljanstvo domneva na podlagi dokumentov in informacij, naštetih v protokolu, konzularni organi zaprošenega pogodbenika v treh delovnih dneh izdajo osebi, ki bo ponovno sprejeta, (začasne) potovalne dokumente, ki jih potrebuje za vrnitev v matično državo.
(2)
Če državljanstva osebe ni mogoče dokazati ali utemeljeno domnevati na podlagi predloženih dokumentov, konzularni organi zaprošenega pogodbenika opravijo razgovore z osebo, ki je v postopku ponovnega sprejema, v šestih delovnih dneh po prejemu vloge za ponovni sprejem. Ta razgovor organizira pogodbenik prosilec po posvetovanju s konzularnim organom v najkrajšem možnem času.
(3)
Če se med razgovorom, ki ga opravi konzularni organ zaprošenega pogodbenika, ugotovi ali utemeljeno domneva državljanstvo osebe v postopku ponovnega sprejema, konzulat nemudoma izda (začasni) potovalni dokument, v nobenem primeru pa ne pozneje kot v devetih delovnih dneh po prejemu vloge za ponovni sprejem.
III – PONOVNI SPREJEM TUJCEV
(1)
Vsak pogodbenik na zahtevo drugega pogodbenika brez formalnosti sprejme tujca, ki je v obdobju devetih mesecev pred vložitvijo vloge zapustil območje zaprošenega pogodbenika, potem ko je na njegovem območju bival vsaj dva tedna.
(2)
Vsak pogodbenik na zahtevo drugega pogodbenika brez formalnosti ponovno sprejme tujca, ki ne izpolnjuje pogojev za vstop ali bivanje, ki veljajo na območju pogodbenika prosilca, če ima ta oseba veljaven vizum ali kakršno koli dovoljenje za prebivanje, ki ga je izdal zaprošeni pogodbenik. Ta določba ne vključuje začasnega dovoljenja za prebivanje na območju države pogodbenika, ki se odobri v zvezi z obravnavanjem vloge za azil.
Obveznost ponovnega sprejema iz 4. člena ne velja, kadar gre za:
a)
tujce, ki so na območje pogodbenika prosilca vstopili zakonito ali jim je pogodbenik prosilec izdal vizum ali dovoljenje za prebivanje, razen če je zaprošeni pogodbenik izdal veljaven vizum ali dovoljenje za prebivanje z daljšo veljavnostjo;
b)
tujce, ki na območju pogodbenika prosilca bivajo dlje od šestih mesecev, razen če so imetniki veljavnega dovoljenja za prebivanje, ki ga je izdal zaprošeni pogodbenik;
c)
tujce, ki jim je pogodbenik prosilec priznal bodisi status begunca v skladu s Konvencijo o statusu beguncev, podpisano v Ženevi 28. julija 1951, spremenjeno s protokolom, podpisanim v New Yorku 31. januarja 1967, bodisi status osebe brez državljanstva v skladu s Konvencijo o statusu oseb brez državljanstva, podpisano v New Yorku 28. septembra 1954;
d)
tujce, ki jih je zaprošeni pogodbenik dejansko vrnil v njihovo matično državo ali v tretjo državo, pod pogojem, da niso vstopili na območje pogodbenika prosilca po bivanju na območju zaprošenega pogodbenika po izvedbi ukrepa vrnitve v matično državo.
(1)
Za namene prvega odstavka 4. člena se vstop tujca na območje zaprošenega pogodbenika ali njegovo bivanje na njegovem območju lahko dokazuje z dokumenti, naštetimi v protokolu. Vstop ali bivanje se lahko ugotavlja tudi z drugimi dokazili, ki so podrobno navedena v protokolu. Obstoj takšnih dokazil je podlaga za domnevo o vstopu ali bivanju.
(2)
Vlogo za ponovni sprejem si neposredno pošljejo pristojni organi pod pogoji, ki jih določa protokol.
Pogodbenik prosilec ponovno sprejme na svoje območje vsako osebo, če se po preverjanju, ki sledi ponovnemu sprejemu te osebe s strani zaprošenega pogodbenika, izkaže, da ta oseba v trenutku svojega odhoda z območja pogodbenika prosilca ni izpolnjevala pogojev iz 4. člena.
(1)
Vsak pogodbenik na zahtevo drugega pogodbenika tujcu dovoli tranzit čez svoje območje pod pogojem, da je pogodbenik prosilec zagotovil sprejem v namembni državi ali drugi državi tranzita. V tem primeru tujec ne potrebuje tranzitnega vizuma.
(2)
Pogodbenik prosilec je odgovoren za celotno potovanje tujca v namembno državo in to osebo tudi ponovno sprejme, če je sprejem v namembni državi ali drugi tranzitni državi zavrnjen ali ga iz katerega koli razloga ni mogoče izvesti.
(3)
Za namene tranzita mora pogodbenik prosilec obvestiti zaprošenega pogodbenika, ali je treba osebi, na katero se nanaša ta odločitev, zagotoviti spremstvo. Za namene tranzita se lahko zaprošeni pogodbenik:
a)
odloči, da bo sam priskrbel spremstvo, pod pogojem, da ji pogodbenik prosilec povrne ustrezne stroške;
b)
odloči, da bo spremstvo priskrbel v sodelovanju s pogodbenikom prosilcem;
c)
pooblasti pogodbenika prosilca, da sam priskrbi spremstvo na območju zaprošenega pogodbenika.
V zadnjih dveh primerih spremstvo pogodbenika prosilca spada v pristojnost pooblaščenih služb zaprošenega pogodbenika.
Vlogo za dovoljenje za tranzit si neposredno pošljejo pristojni organi pod pogoji, ki jih določa protokol.
(1)
Če se tranzit opravi s spremstvom, spremljajoče uradne osebe pogodbenika prosilca svojo nalogo opravijo neoborožene, pri sebi pa imajo pooblastilo za tranzit.
(2)
Spremstvo je odgovorno za nadzor nad tujcem in njegovo vkrcanje na letalo ob pomoči in pod pristojnostjo zaprošenega pogodbenika.
(3)
Po potrebi lahko zaprošeni pogodbenik po posvetovanju s spremstvom prevzame odgovornost za nadzor nad tujcem in njegovo vkrcanje na letalo.
(4)
Pogodbenik prosilec mora izpeljati vse potrebne ukrepe, da zagotovi čim hitrejši tranzit tujca na letališču zaprošenega pogodbenika.
(1)
Če se tranzit opravi brez spremstva, nadzor in vkrcanje izvedejo uradne osebe zaprošenega pogodbenika.
(2)
Nadzor ne sme trajati dlje od 24 ur po prihodu na letališče.
Če oseba med potekom tranzita zavrne vkrcanje ali se ne more vkrcati, pogodbenik prosilec:
a)
nemudoma ali najpozneje v 24 urah po prihodu na letališče ponovno sprejme osebo v postopku tranzita, če ta nima spremstva, ali
b)
prosi zaprošenega pogodbenika, da osebo v postopku tranzita poskuša ponovno vkrcati na letalo in v tem času zagotovi nadzor nad to osebo. Nadzor ne sme trajati dlje, kot je nujno potrebno za njen odhod, nikakor pa ne sme trajati dlje od 24 ur po prihodu na letališče. Če se zaprošeni pogodbenik s tem predlogom ne strinja, se pogodbenik prosilec obveže, da nemudoma ponovno sprejme tujca, za katerega tranzit je zaprosil, v primeru višje sile pa v novem 24-urnem roku. Zavrnitev vkrcanja na letalo v državi tranzita ima enake pravne posledice, kot jih določa zakonodaja pogodbenika prosilca, če bi do take zavrnitve prišlo na njegovem območju.
Organi države tranzita sporočijo organom pogodbenika prosilca vsa dejstva, ki se nanašajo na kakršne koli dogodke med tranzitom.
(1)
Organi države tranzita zagotovijo spremljajočim uradnim osebam pogodbenika prosilca pri opravljanju njihove naloge v okviru tega sporazuma enako zaščito in pomoč, kot bi jo zagotovili ustreznim uradnim osebam svoje države.
(2)
Med tranzitom se spremljajoče uradne osebe, ki delujejo na območju drugega pogodbenika, štejejo za uradne osebe tega pogodbenika, kar zadeva dejanja, ki so storjena zoper njih ali ki jih storijo same. Spremljajoče uradne osebe, ki izvajajo tranzit, morajo delovati v skladu z določbami prava pogodbenika, na območju katerega delujejo.
Spremljajoče uradne osebe, ki izvajajo tranzit, morajo biti v vsakem trenutku sposobne dokazati, da delujejo kot uradne osebe, in imeti pri sebi dokument, ki potrjuje, da je pooblastilo za tranzit dal zaprošeni pogodbenik.
(1)
Če spremljajoča uradna oseba pogodbenika prosilca, ki izvaja tranzit na območju drugega pogodbenika, utrpi škodo pri izvajanju nalog ali med njo, je pogodbenik prosilec odgovoren za plačilo odškodnine, ne da bi od zaprošenega pogodbenika zahteval nadomestilo.
(2)
Kadar spremljajoče uradne osebe pogodbenika v skladu z določbami tega sporazuma delujejo na območju drugega pogodbenika, je pogodbenik prosilec odgovoren za vsako škodo, ki jo te osebe povzročijo med svojim delovanjem, v skladu z notranjim pravom pogodbenika, na območju katerega delujejo.
(3)
Če oškodovanec zahteva nadomestilo od zaprošenega pogodbenika v skladu z drugim odstavkom tega člena, je zaprošeni pogodbenik odgovoren za takšno škodo pod pogoji, ki veljajo za škodo, kot če bi jo povzročile njegove uradne osebe. Pogodbenik, katerega uradne osebe so povzročile škodo kateri koli osebi na območju drugega pogodbenika, temu v celoti povrne znesek, ki ga je izplačal oškodovancu ali drugim osebam, ki so do tega upravičene v njihovem imenu.
(4)
Brez vpliva na uveljavljanje svojih pravic do tretjih oseb in z izjemo tretjega odstavka se vsak pogodbenik v primerih iz drugega odstavka odreče zahtevi za odškodnino za škodo, ki mu jo je povzročil drug pogodbenik.
a)
če tujcu v namembni državi ali v drugi državi tranzita grozi mučenje, nečloveško ali ponižujoče ravnanje ali kaznovanje ali smrtna kazen ali preganjanje zaradi rase, veroizpovedi, narodnosti, pripadnosti določeni družbeni skupini ali zaradi političnega prepričanja,
b)
če tujcu v namembni državi ali drugi državi tranzita grozi, da ga bo kazensko sodišče obtožilo ali obsodilo zaradi dogodkov, ki so se zgodili pred tranzitom.