TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Po 19. členu ZPND lahko sodišče povzročitelju nasilja, ki je žrtev telesno poškodoval ali ji je prizadejal škodo na zdravju, ali je drugače protipravno posegal v njeno dostojanstvo ali druge osebnostne pravice, med drugim prepove vstopiti v stanovanje, v katerem živi žrtev, in se zadrževati v njeni bližini, mu prepove zadrževati in približevati se kraju, kjer se žrtev običajno nahaja, prepove navezovati stike z žrtvijo na kakršenkoli način, vključno s sredstvi za komuniciranje na daljavo in tudi prek tretjih oseb, in prepove vzpostaviti srečanja z žrtvijo.

Postopki po ZPND so zaradi učinkovite zaščite žrtve nasilja nujni in prednostni, izrečeni ukrepi pa začasni, zato je dokazni standard v teh postopkih nižji. V sodni praksi je sprejeto stališče, da zadostuje, da so dejstva, na katerih temelji odločitev sodišča, verjetno izkazana.

Predlog za izdajo ukrepov po ZPND mora biti podan najkasneje v šestih mesecih, odkar je žrtev zadnjič utrpela telesno poškodbo, ali ji je povzročitelj nasilja prizadejal škodo na zdravju, ali drugače posegel v njeno dostojanstvo ali druge osebnostne pravice (22b. člen ZPND). Vendar pa sodišče prve stopnje sporočila z dne 10. 1. 20204 pravilno ni štelo kot samostojnega dejanja, temveč kot del kontinuiranega ravnanja v sklopu oziroma v luči nadaljnjih ravnanj nasprotnega udeleženca, ki jih je ugotovilo sodišče prve stopnje, in katerih namen je bil ustrahovanje predlagateljic, s katerimi je nasprotni udeleženec želel doseči svoj cilj, to je vrnitev predlagateljic nazaj domov oziroma vsaj vzpostavitev stika z njimi, kot je bilo že zgoraj navedeno.

Dejstvo, da kazenska sodba ni pravnomočna, za razpravljajoče sodišče pomeni le, da skladno s 14. členom ZPP ni vezano na dejanski stan kazenske sodbe glede obstoja kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti ter mu zato glede na načelo nedolžnosti ne sme očitati storitve kaznivega dejanja, ni pa ovire, da navedeni dokaz uporabi pri ugotavljanju dejstev po metodologiji iz 8. člena ZPP. Nepravnomočna sodna odločba je torej le eden od dokazov, ki ga je sodišče presojalo skupaj z drugimi dokazi.