TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Izdaja začasne odredbe po drugem odstavku 32. člena ZUS-1, v obravnavani zadevi že po naravi stvari ni mogoča, saj se z odločbo toženke pritožnici ne nalaga nobene obveznosti, ki bi jo bilo sploh mogoče zadržati.

Predlagana začasna ureditev stanja (po tretjem dostavku 32. člena ZUS-1) pa presega to, kar bi v primeru uspeha v upravnem sporu pritožnica lahko pridobila. Predlaga namreč, da naj ji sodišče izda začasno dovoljenje za poslovanje podružnice lekarne na območju toženke. Ker pa bi lahko v primeru uspeha z izpodbojno tožbo, ki jo je vložila zoper izpodbijano odločbo toženke v tem upravnem sporu, na podlagi sodbe sodišča dosegla le ponovni postopek pred toženo stranko, ne pa tudi pridobitve takega dovoljenja, tudi taka začasna ureditev spornega razmerja v tem upravnem sporu ni mogoča.

Z začasno odredbo ni mogoče urediti spornega pravnega razmerja tako, da bi se presegalo tisto, kar bi stranka lahko pridobila v primeru uspeha s tožbo, ki jo je vložila v istem upravnem sporu. Drugačno stališče bi privedlo do nelogičnih pravnih posledic, saj bi lahko celo tožbeni uspeh privedel do poslabšanje pravnega položaja tožeče stranke, ki bi ji bil priznan z začasno odredbo preko ali mimo tožbenega zahtevka.