TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi tožene stranke se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje delno spremeni tako, da se zavrne tožbeni zahtevek, ki se glasi:

"1. Ugotovi se, da je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi z dne 11. 6. 2015 nezakonita in se razveljavi.

Med strankama sklenjena pogodba o zaposlitvi z dne 1. 7. 2015 številka ... se razveljavi.

2. Tožena stranka je dolžna tožniku vzpostaviti delovno razmerje v skladu s Pogodbo o zaposlitvi št. ... z dne 19. 8. 1997 in Razporeditveno odločbo št. ... z dne 19. 8. 1997 in tožnika pozvati nazaj na delo v skladu s to pogodbo in odločbo.

3. Tožena stranka je dolžna za čas od 1. 7. 2015 do vzpostavitve delovnega razmerja v skladu s pogodbo o zaposlitvi št. ... z dne 19. 8. 1997 za tožnika obračunati razliko med bruto nadomestilom plače za nadzornika v metanski jami, ki bi ga prejemal po pogodbi o zaposlitvi št. ... z dne 19. 8. 1997, in plačo, ki jo je prejemal po pogodbi o zaposlitvi št. ... z dne 1. 7. 2015 za rudarja na pripravi, plačati pripadajoče davke in prispevke, nato pa tožniku na njegov bančni račun, kamor mu nakazuje plačo, plačati preostali neto znesek skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od vsakega 18. dne v mesecu za znesek preteklega meseca, v 8 dneh po pravnomočnosti sodbe, pod izvršbo."

II. V preostalem se pritožba tožene stranke in v celoti pritožba tožeče stranke zavrneta in se v nespremenjenem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

III. Stranki krijeta vsaka svoje stroške postopka pred sodiščem prve stopnje.

IV. Stranki krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

ZVZD-1 v četrtem odstavku 38. člena določa, da delodajalec določi obvezne občasne preizkuse teoretične in praktične usposobljenosti za varno delo za delavce, ki delajo na delovnem mestu, na katerem iz ocene tveganja izhaja večja nevarnost za nezgode in poklicne bolezni ter za delavce, ki delajo na delovnih mestih, na katerih so nezgode pri delu in poklicne bolezni pogostejše. Prav tako peti odstavek 38. člena ZVZD-1 določa, da rok za občasne preizkuse iz prejšnjega (torej četrtega) odstavka ne sme biti daljši od dveh let. V skladu z določilom četrtega in petega odstavka 38. člena ZVZD-1, zakon nedvomno obvezuje delodajalca (toženo stranko), da določi obvezne občasne preizkuse teoretične in praktične usposobljenosti, ki se morajo izvajati znotraj časovnega okvirja največ dveh let. Namen in cilj ZVZD-1 je, da se delavcem zagotovi varnost in zdravje pri delu. Sodišče prve stopnje bi moralo uporabiti teleološko in logično razlago 38. člena ZVZD-1, ne pa jezikovne razlage, s katero je ugotovilo, da v zakonih in na podlagi zakona izdanih predpisih ni eksplicitno zapisano, da bi moral delavec, ki sicer izpolnjuje pogoje strokovne izobrazbe in ima strokovni izpit, redno letno uspešno opravljati preverjanje znanja. Vprašanje razlage zakona je vprašanje pravilne uporabe materialnega prava. S tem, ko je sodišče prve stopnje 38. člen ZVZD-1 razlagalo v nasprotju z njegovim namenom (torej zagotovitvi varnosti delavcev v delovnem procesu), je zmotno uporabilo materialno pravo.

Sodišče prve stopnje je pravilno štelo, da zgolj ustno odrejanje dela ni pravilno v smislu zakonskih določb, ki določajo, da se delavcu v pisni obliki odredi začasno opravljanje drugega dela.