na dokumentu
Nalaganje dokumenta...
Splošni pogoji poslovanja Javnega sklada Republike Slovenije za regionalni razvoj in ohranjanje poseljenosti slovenskega podeželja
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 45-2232/2002, stran 4487 DATUM OBJAVE: 24.5.2002
VELJAVNOST: od 25.5.2002 / UPORABA: od 25.5.2002
RS 45-2232/2002
Verzija
5 / 5
Čistopis se uporablja od 30.10.2004 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 14.2.2026: AKTUALEN.
2232. Splošni pogoji poslovanja Javnega sklada Republike Slovenije za regionalni razvoj in ohranjanje poseljenosti slovenskega podeželja
Na podlagi 35. člena ustanovitvenega akta Javnega sklada Republike Slovenije za regionalni razvoj in ohranjanje poseljenosti slovenskega podeželja (v nadaljevanju: javni sklad) in 6. člena zakona o javnih skladih (Uradni list RS, št. 22/00), 19., 20. in 21. člena zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja (Uradni list RS, št. 60/99) ter v skladu s pravilnikom o dodeljevanju regionalnih državnih pomoči ter regionalnih razvojnih spodbud lokalnim skupnostim in regionalnim razvojnim agencijam (Uradni list RS, št. 62/01 in 76/01), uredbo o podrobnejših pogojih in merilih za dodeljevanje spodbud, pomembnih za skladni regionalni razvoj (Uradni list RS, št. 59/00 in 60/01) in uredbo o namenih in pogojih za dodeljevanje državnih pomoči ter določitvi pristojnih ministrstev za upravljanje posameznih shem državnih pomoči (Uradni list RS, št. 59/00) sprejema uprava javnega sklada po predhodnem soglasju nadzornega sveta javnega sklada z dne 10. 5. 2002
S P L O Š N E P O G O J E P O S L O V A N J A Javnega sklada Republike Slovenije za regionalni razvoj in ohranjanje poseljenosti slovenskega podeželja
I. UVODNA DOLOČILA
1. člen
Ta pravilnik določa splošne pogoje, merila, način, namen in postopek dodeljevanja spodbud javnega sklada.
S tem aktom so določeni tudi: način reševanja vlog in prošenj za spreminjanje pogojev dodeljevanja spodbud, arhiviranje in poslovna tajnost ter obveščanje javnosti o dodeljevanju spodbud.
2. člen
Spodbude se prednostno namenjajo projektom, ki se izvajajo v statističnih regijah, ki ustrezajo kriterijem iz 19. člena zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja.
Spodbude se prednostno namenjajo tudi projektom, ki se izvajajo na območjih s posebnimi razvojnimi problemi po 22. členu zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja. Pri tem se, glede na namen spodbud, vsebinsko smiselno uporabljajo seznami občin, ki ustrezajo posameznim skupinam območij s posebnimi razvojnimi problemi, določenimi na podlagi 23. člena zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja.
3. člen
Javni sklad dodeljuje spodbude v obliki:
– subvencij;
– ugodnih posojil;
– poroštev;
– kapitalskih vložkov.
II. NAMENI DODELJEVANJA SPODBUD
4. člen
Spodbude, pomembne za skladni regionalni razvoj se dodeljujejo za:
– sofinanciranje začetnih investicijskih projektov podjetniškega značaja,
– sofinanciranje izgradnje naprav lokalne in regionalne infrastrukture,
– sofinanciranje začetnih investicij razvojne infrastrukture,
– sofinanciranje investicij v kmetijstvo,
– sofinanciranje investicij, ki so vključene v Enotni programski dokument za črpanje sredstev iz evropskih strukturnih skladov.
Pri dodeljevanju spodbud iz druge in tretje alinee prejšnjega odstavka, se upoštevajo določila Pravilnika o dodeljevanju regionalnih državnih pomoči ter regionalnih razvojnih spodbud samoupravnim lokalnim skupnostim in regionalnim razvojnim agencijam (Uradni list RS, št. 108/02 in 59/03).
Spodbude, pomembne za skladni regionalni razvoj se izjemoma lahko dodeljujejo tudi za interventne ukrepe na področju regionalnega razvoja.
5. člen
Do spodbud za sofinanciranje začetnih investicijskih projektov podjetniškega značaja so upravičene gospodarske družbe, zadruge, zadružna podjetja, zadružne zveze, samostojni podjetniki posamezniki (v nadaljevanju: podjetja). Do dodelitve sredstev so upravičene tudi osebe javnega prava, zbornice, obrtne zadruge, društva in druge neprofitne organizacije, če je njihov namen spodbujanje regionalnega razvoja.
Sredstva se lahko dodeljujejo v obliki subvencij, ugodnih posojil, poroštev ter kapitalskih deležev. Intenzivnost pomoči ne sme preseči 35 oziroma 40% upravičenih stroškov v skladu z regionalno karto (pravilnik o regionalni karti za izvajanje politike regionalnih državnih pomoči v Republiki Sloveniji, Uradni list RS, št. 58/01), izraženimi v obliki neto ekvivalenta dotacije, ki pomeni končno korist, ki naj bi jo imelo podjetje od pomoči po odštetju davkov, ki se plačajo nanjo.
Za majhna in srednje velika podjetja se zgornja meja intenzivnosti pomoči lahko poveča za 15%.
Kot majhna podjetja se štejejo podjetja, ki izpolnjujejo naslednje pogoje:
– imajo manj kot 50 zaposlenih,
– imajo letni promet, ki je manjši od 7 mio EUR ali bilančno vsoto, ki je manjša od 5 mio EUR.
Kot srednje velika podjetja se štejejo podjetja, ki izpolnjujejo naslednje pogoje:
– imajo manj kot 250 zaposlenih,
– imajo letni promet, ki je manjši od 40 mio EUR ali bilančno vsoto, ki je manjša od 27 mio EUR.
6. člen
Do spodbud za sofinanciranje izgradnje naprav lokalne in regionalne infrastrukture so upravičene občine ali njihovi pooblaščeni investitorji v Republiki Sloveniji in sicer za izgradnjo objektov in naprav lokalne in regionalne infrastrukture na področju vodooskrbe in čiščenja odpadnih voda, izgradnjo lokalnega cestnega omrežja ter druge gospodarske infrastrukture (vzpostavitev industrijskih con, nakup zemljišča in komunalno opremljanje z namenom zaokrožitve kompleksa zemljišč, prenova opuščenih industrijskih objektov) v večinski lasti občin.
Sredstva se dodeljujejo v obliki ugodnih posojil.
Vrednost dodeljenih sredstev ne sme preseči 85% vrednosti investicije.
7. člen
Do spodbud za sofinanciranje začetnih investicij razvojne infrastrukture so upravičene občine ali druge organizacije, ki jih občine in drugi nosilci regionalnega razvoja pooblastijo za izvajanje projektov usklajenega regionalnega razvojnega programa.
Sredstva se dodeljujejo v obliki ugodnih posojil, kapitalskih deležev ter poroštev.
Intenzivnost pomoči ne sme presegati 35 oziroma 40% upravičenih stroškov, v skladu z regionalno karto, izraženimi v obliki neto ekvivalente dotacije, ki pomeni končno korist, ki naj bi jo imelo podjetje od pomoči po odštetju davkov, ki se plačajo nanjo.
7.a člen
Pri dodeljevanju spodbud za sofinanciranje investicij v kmetijstvo se upoštevajo določila predpisov Vlade Republike Slovenije in Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki urejajo dodeljevanje sredstev za ta namen, razen v postopkovnem delu, kjer veljajo določila splošnih pogojev poslovanja javnega sklada.
7.b člen
Pri dodeljevanju spodbud za sofinanciranje investicij, ki so vključene v enotni programski dokument za črpanje sredstev iz evropskih strukturnih skladov se upoštevajo določila predpisov Vlade Republike Slovenije in ministra, pristojnega za regionalni razvoj, ki urejajo dodeljevanje sredstev za ta namen, razen v postopkovnem delu, kjer veljajo določila splošnih pogojev poslovanja javnega sklada.
III. RAZPISNI POSTOPEK
8. člen
Javni sklad v skladu s sprejetim letnim poslovnim in finančnim načrtom objavlja javne razpise za dodeljevanje spodbud.
Javni sklad lahko tudi brez razpisa dodeli spodbude posameznim upravičencem v izjemnih primerih, če gre za interventne ukrepe na področju regionalnega razvoja in ima v poslovnem in finančnem načrtu za ta namen zagotovljena sredstva. Dodelitev spodbude posameznim upravičencem sprejme uprava javnega sklada v soglasju z nadzornim svetom.
Javne razpise za dodeljevanje spodbud javni sklad objavlja v Uradnem listu Republike Slovenije. Javni sklad lahko objavlja javne razpise dodatno še v pomembnejših dnevnikih, če je predvideno število udeležencev na razpisu večje od 100.
Končni tekst posameznega razpisa, na podlagi tega akta ter poslovnega in finančnega načrta javnega sklada za tekoče leto, določi uprava javnega sklada.
V razpisu morajo biti opredeljene naslednje točke razpisa:
– predmet razpisa,
– splošni pogoji,
– finančni pogojil,
– pogoji za dodelitev in nameni dodeljevanja spodbud,
– merila za izbor,
– vsebina vloge za prijavo,
– rok in način prijave,
– postopek pri izbiri.
Javni razpis predstavlja vabilo za zbiranje vlog tistih interesentov, ki menijo, da ustrezajo pogojem razpisa.
9. člen
Splošni pogoji razpisov, skupni za vse namene so:
– investitor mora predložiti zahtevo za sredstva na predpisanem obrazcu,
– investitor mora priložiti poslovni načrt, izdelan v skladu z metodologijo kmetijske svetovalne službe Slovenije, če je upravičenec kmetijsko gospodarstvo – fizična oseba in investicijski program v skladu z uredbo o enotni metodologiji za izdelavo programov za javna naročila investicijskega značaja, če je upravičenec podjetje ali lokalna skupnost,
– spodbude so praviloma lahko namenjene za isti projekt največ enkrat, izplačilo pa je mogoče opraviti v več tranšah, lahko pa se poteguje za isti namen ponovno, če skupna višina že dodeljenih sredstev ne presega zgornjo mejo deleža spodbud v upravičenih stroških,
– investicijski projekti morajo ostati v regiji vsaj pet let po zaključku investicije.
Uprava javnega sklada lahko določi za posamezen namen razpisa tudi dodatne specifične pogoje.
10. člen
Finančni pogoji razpisov, skupni za vse namene so:
– minimalna višina zaprošenih sredstev je 1 mio SIT,
– doba odplačevanja posojila ne more biti daljša od ekonomske dobe projekta;
– črpanje sredstev je praviloma dokumentarno,
– stroški začetnih investicij lahko obsegajo: materialne investicije (zemljišča, zgradbe in oprema),
– prejemnik spodbud mora prispevati najmanj 25% začetne investicije v obliki lastnih sredstev (dokazilo o zagotavljanju lastnega deleža sredstev),
– izjava prejemnika sredstev, da ni prejel sredstev oziroma koliko sredstev je že prejel za isti namen iz kakšnega drugega javnega vira,
– do spodbud niso upravičena podjetja v težavah, ki so v skladu z zakonom o finančnem poslovanju podjetij v prisilni poravnavi, stečaju ali likvidaciji ali kapitalsko neustrezna, kar pomeni, da je izguba tekočega leta skupaj s prenesenimi izgubami dosegla polovico osnovnega kapitala podjetja,
– prosilec mora imeti poravnane vse svoje zapadle obveznosti do javnega sklada.
Za vodenje posojil in jamstev ter drugih oblik spodbud, pripravo pogodb in druge stroške, povezane s posojilom oziroma drugo obliko spodbud se plačuje nadomestilo v skladu s tarifnim pravilnikom, ki ga v soglasju z nadzornim svetom sprejme uprava javnega sklada.