TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi se delno ugodi in sodba sodišča prve stopnje v izreku o stroških (VI. točka izreka) spremeni tako, da je tožena stranka dolžna povrniti tožeči stranki stroške pravdnega postopka namesto v znesku 2.719,24 EUR stroške v znesku 2.125,10 EUR.

II. V preostalem se pritožba zavrne in v nespremenjenem obsegu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

III. Pravdni stranki krijeta sami svoje stroške pritožbenega postopka.

Res zoper sklep o založitvi dodatnega predujma tožena stranka ni imela pritožbe, ker zoper sklep procesnega vodstva v skladu s tretjim odstavkom 270. člena ZPP ni pritožbe. Vendar pa to ne pomeni, da stranka ni dolžna takoj, ko meni, da je prišlo do postopkovnih kršitev, le-teh uveljaviti takoj, v izogib prekluziji uveljavljanja procesnih kršitev (breme takojšnjega grajanja procesnih kršitev).

Grajanje procesnih kršitev takoj ko je to mogoče, pomeni, da je stranka kršitev dolžna uveljaviti takoj, ko ima možnost kršitev ugotoviti. Tožena stranka se je z odločitvijo o založitvi dodatnega predujma seznanila z vročitvijo sklepa, ki mu je bila hkrati priložena tudi vloga izvedenca. Tako se je seznanila z razlogi sodišča za takšno odločitev in z razlogi izvedenca, ki so to odločitev sodišča pogojevali. Tožena stranka se je na nepravilnosti sodišča prve stopnje pri izdaji sklepa in na neustreznost izvedenčeve ocene predvidenih stroškov sklicevala več kot štiri mesece po izdaji sklepa o založitvi predujma in sicer šele v pripravljalni vlogi, vloženi na glavni obravnavi dne 19. 5. 2017 oziroma na tej obravnavi, kar pa po presoji sodišča druge stopnje ni v okviru standarda uveljavljanja procesnih kršitev takoj ko je to mogoče, pri čemer tožena stranka tudi ni zatrjevala, da teh kršitev brez svoje krivde predhodno ni mogla navesti.