Pravilnik o metodologiji za ocenjevanje kulturnih spomenikov in naravnih znamenitosti

OBJAVLJENO V: Uradni list RS 24-1252/1992, stran 1854 DATUM OBJAVE: 22.5.1992

RS 24-1252/1992

1252. Pravilnik o metodologiji za ocenjevanje kulturnih spomenikov in naravnih znamenitosti
Na podlagi četrtega odstavka 44. člena v zvezi s 85. členom zakona o denacionalizaciji (Uradni I. RS, št. 27/91-I) izdaja minister za kulturo
PRAVILNIK
o metodologiji za ocenjevanje kulturnih spomenikov in naravnih znamenitosti

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

S tem pravilnikom se določa metodologija za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnih in nepremičnih stvari, ki so po predpisih o naravni in kulturni dediščini razglašene za kulturne spomenike ali naravne znamenitosti (v nadaljnjem besedilu: kulturni spomeniki oziroma naravne znamenitosti), o katerih se odloča v postopku za denacionalizacijo.

2. člen

Po tem pravilniku se ocenjujejo tisti kulturni spomeniki oziroma naravne znamenitosti, ki so s posamičnimi pravnimi akti individualno razglašene za kulturni spomenik oziroma naravno znamenitost, pa niso urbanistični spomenik, krajinski, regijski, narodni ali spominski park, ter tisti kulturni spomeniki in naravne znamenitosti, ki so kot taki razglašeni z odloki o razglasitvi območij kulturnih spomenikov in naravnih znamenitosti, če so v njih kot kulturni spomeniki oziroma naravne znamenitosti določene nepremičnine, posebej imenovane in se nanje nanašajo varstveni režimi, ki so različni od splošnega režima za območje.

3. člen

Vrednost stvari po tem pravilniku se določa po stanju na dan podržavljanja in ob upoštevanju njihove sedanje vrednosti.

4. člen

Vrednost premičnin, ki so predmeti kulturne, zgodovinske ali umetniške vrednosti oziroma premičnin, ki so razglašene za kulturne spomenike oziroma naravne znamenitosti, vse ugotavlja po splošnih predpisih v dokaznem postopku.

5. člen

Vrednost nepremičnine, ki je kulturni spomenik oziroma naravna znamenitost (V), je sestavljena iz osnovne vrednosti (OV) in dodatne vrednosti (DV).
Osnovna vrednost se določi po stanju na dan podržavljanja na podlagi predpisov iz drugega in tretjega odstavka 44. člena oziroma prvega odstavka 85. člena zakona o denacionalizaciji.
Ocenjevanje dodatne vrednosti kulturnih spomenikov oziroma naravnih znamenitosti v primerih, ko je to potrebno, opravijo strokovne organizacije za varstvo naravne in kulturne dediščine v skladu s tem pravilnikom po načelu krajevne pristojnosti.

II. METODOLOGIJA ZA OCENJEVANJE DODATNE VREDNOSTI KULTURNIH SPOMENIKOV IN NARAVNIH ZNAMENITOSTI

6. člen

Dodatna vrednost se določi tako, da se stanje oziroma lastnosti kulturnih spomenikov oziroma naravnih znamenitosti na dan podržavljanja primerja z vsaj tremi drugimi sorodnimi nepremičninami, ki so kulturni spomeniki oziroma naravne znamenitosti, in eno primerljivo nepremičnino, ki nima spomeniških lastnosti (kontrolna nepremičnina – KN).
Za kulturni spomenik oziroma naravno znamenitost in za kontrolne nepremičnine se določi poljubno, vendar enako število elementov vrednotenja (EV), ki ustrezajo njihovim lastnostim.
Vsak element se ovrednoti z enim ali več merili vrednotenja.

7. člen

Merila vrednotenja (MV) za kulturne spomenike so:

-

avtorsko in razvojno merilo,

-

tipološko merilo