Pravilnik o vsebini lovskogojitvenih načrtov območij |...

1306. Pravilnik o vsebini lovskogojitvenih načrtov območij

Na podlagi 16. člena zakona o gozdovih (Uradni list RS, št. 30/93, 13/98 – odločba US) in na podlagi drugega odstavka 99. člena zakona o upravi (Uradni list RS, št. 67/94, 20/95 – odločba US in 29/95 – odl. US) izdaja minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v soglasju z ministrom za okolje in prostor

P R A V I L N I K
o vsebini lovskogojitvenih načrtov območij

1. člen

Lovskogojitveni načrti lovskogojitvenih območij (v nadaljnjem besedilu: lovskogojitveni načrti) se izdelujejo za posamezna lovskogojitvena območja kot desetletni in letni lovskogojitveni načrti, in so obvezna strokovna podlaga za gospodarjenje z divjadjo v loviščih.

Desetletni lovskogojitveni načrti so obvezna strokovna podlaga za izdelavo petletnih lovskogospodarskih načrtov, letni lovskogojitveni načrti pa so obvezna strokovna podlaga za izdelavo letnih načrtov gospodarjenja z divjadjo v lovišču.

Pojmi divjad, lovskogojitveno območje in lovišče, ki niso posebej opredeljeni v tem pravilniku ali določeni v zakonu o gozdovih (Uradni list RS, št. 30/93, 13/98 – odločba US), se v tem pravilniku uporabljajo skladno z zakonom o varstvu, gojitvi in lovu divjadi ter upravljanju lovišč (Uradni list SRS, št. 25/76, 29/86).

2. člen

Desetletni lovskogojitveni načrti

Desetletni lovskogojitveni načrti temeljijo na usmeritvah iz programa razvoja gozdov v Sloveniji (Uradni list RS, št. 14/96), gozdnogospodarskih načrtih ter ciljih, načrtih in strokovnih smernicah zavarovanih območij ter vsebujejo:

-

podatke o lovskogojitvenem območju;

-

oceno stanja življenjskega okolja divjadi;

-

oceno stanja populacij divjadi;

-

presojo naravnega ravnotežja in usklajenosti divjadi z njenim okoljem;

-

analizo preteklega upravljanja z divjadjo;

-

analizo opravljenih ukrepov v življenjskem okolju divjadi;

-

cilje in temeljne usmeritve za ohranitev populacij divjadi, zlasti ogroženih vrst;

-

cilje in temeljne usmeritve za zagotovitev naravnega ravnotežja med divjadjo in okoljem.

3. člen

Podatki o lovskogojitvenem območju obsegajo:

-

površino lovskogojitvenega območja, pri čemer se posebej prikažejo gozdovi, kmetijska zemljišča, vode in mokrišča ter delitev na lovno in nelovno površino;

-

prikaz zavarovanih območij z navedbo posebnih usmeritev glede upravljanja z divjadjo;

-

navedbo gozdnogospodarskih območij in gozdnogospodarskih enot, na območju katerih leži lovskogojitveno območje;

-

seznam lovskih organizacij in pregledno karto lovišč v območju;

-

seznam upravnih enot in občin v območju;

-

predstavitev vloge, ki jo ima lovskogojitveno območje pri upravljanju z divjadjo v Sloveniji.

4. člen

Ocena stanja življenjskega okolja divjadi se izdela za ekološke enote in vsebuje zlasti analizo prehranskih in bivalnih razmer za posamezne vrste divjadi (posebej za ogrožene vrste) in vplivov rabe prostora na te razmere.

Ekološke enote iz prejšnjega odstavka obsegajo predele, v katerih obstajajo za divjad razmeroma enovite življenjske razmere. Ekološke enote se prikažejo na pregledni karti.

5. člen

Ocena stanja populacij divjadi se ugotavlja s sistematičnimi opazovanji ter z analizo podatkov o uplenjeni in poginuli divjadi in temelji na naslednjih kazalnikih:

-

trendi številčnosti populacij vseh vrst divjadi, z oceno prostorske porazdelitve posameznih populacij divjadi (v osrednjih in robnih površinah poseljenosti ter navezavami na sosednja lovskogojitvena območja in ugotovljenimi smermi spreminjanja življenjskega prostora), vključno z ogroženimi vrstami (pregledna karta);

-

ocene medsebojnih vplivov različnih vrst divjadi;

-

ocene spolne in starostne strukture ter prirastka populacij divjadi;

-

ocene zdravstvenega stanja divjadi;

-

analize telesnih tež in rogovja uplenjene divjadi.

6. člen

Naravno ravnotežje med divjadjo in okoljem se presodi na podlagi analize bioloških kazalnikov, med katere spadajo zlasti:

-

trendi zdravstvenega stanja divjadi, telesnih tež in razvoja rogovja divjadi ter

-

trendi stopnje objedenosti vegetacije, zlasti gozdnega mladja.

Usklajenost divjadi z njenim okoljem se presodi na podlagi analize gospodarskih kazalnikov, ki temeljijo zlasti na trendih škod, ki jih divjad povzroča na kmetijskih kulturah, domačih živalih in v gozdovih.

7. člen

Z analizo preteklega upravljanja z divjadjo se za obdobje preteklih desetih let:

-

ugotovi stopnja uresničevanja načrtovanega odstrela posameznih vrst divjadi po številu in strukturi;

-

ugotovi izgube divjadi po vzrokih;

-

oceni primernost načrtovanega odstrela v preteklem obdobju in pojasni vzroke za morebitna odstopanja;