Resolucija o splošnem dolgoročnem programu razvoja in...

294. Resolucija o splošnem dolgoročnem programu razvoja in opremljanja slovenske vojske do leta 2035 (ReDPROSV35)

Na podlagi 5. točke prvega odstavka 82. člena Zakona o obrambi (Uradni list RS, št. 103/04 – uradno prečiščeno besedilo, 95/15 in 139/20) je Državni zbor na seji 2. februarja 2022 sprejel

R E S O L U C I J O
o splošnem dolgoročnem programu razvoja in opremljanja slovenske vojske do leta 2035 (ReDPROSV35)

1. UVOD

Resolucija o splošnem dolgoročnem programu razvoja in opremljanja Slovenske vojske do leta 2035 (v nadaljnjem besedilu: resolucija) je najvišji razvojno-usmerjevalni dokument, s katerim se načrtuje dolgoročno doseganje potrebne stopnje razvoja organizacije in modernizacije sil ter zmogljivosti in povezljivosti Slovenske vojske za uresničevanje nacionalnih interesov ter ciljev na obrambnem področju v sodobnem varnostnem okolju.

Resolucija temelji na Resoluciji o strategiji nacionalne varnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 59/19), na Obrambni strategiji Republike Slovenije (Vlada Republike Slovenije, št. 80000-1/2012/4 z dne 7. 12. 2012), ugotovitvah Strateškega pregleda obrambe 2016 (Vlada Republike Slovenije, št. 80400-1/2016/6 z dne 22. 12. 2016 in 80400-1/2016/11 z dne 11. 5. 2017) ter na strateških usmerjevalnih in načrtovalnih dokumentih Nata in EU, ugotovitvah letnih ocen pripravljenosti Slovenske vojske in zavezniških pregledov stanja pripravljenosti vojaških zmogljivosti Republike Slovenije ter na ocenah mednarodnega varnostnega okolja.

Spreminjanje mednarodnega varnostnega okolja in razsežnost ter hitrost tehnološkega razvoja zahtevajo pospešeno in obsežnejše konceptualno funkcionalno, strukturno in zmogljivostno posodabljanje Slovenske vojske, ki bo bistveno izboljšalo njeno sposobnost in učinkovitost delovanja v različnih vojaško-obrambnih in varnostnih scenarijih tako v nacionalnem kot mednarodnem okolju. Izboljšanje sposobnosti in učinkovitosti Slovenske vojske v miru, krizi, izrednem stanju in vojni zahteva več ukrepov in sistemskih rešitev, ki jih opredeljuje resolucija, ter izboljšavo oziroma nadgradnjo situacijskega zavedanja s povezano periodično oceno varnostnega okolja.

Resolucija predvideva večfazni razvoj Slovenske vojske za 1) pospešeno odpravljanje nakopičenih razvojnih zaostankov iz preteklega desetletja in usmerja razvoj Slovenske vojske v vzpostavitev sposobnejših in učinkovitejših vojaških zmogljivosti; 2) prilagoditev obsega, strukture in organiziranosti Slovenske vojske z oblikovanjem popolnjenega jedra prioritetnih sil in zmogljivosti, vključno s cilji zmogljivosti zavezništva; 3) vzpostavitev prostorske organiziranosti Slovenske vojske kot izhodišča zmožnosti naraščanja sil Slovenske vojske tudi z uporabo novih oblik pogodbene rezerve; 4) krepitev profesionalizma, vojaške etike, voditeljstva ter organizacijske kulture in klime; 5) izboljšanje delovnopravnega in socialnega statusa pripadnic in pripadnikov Slovenske vojske zaradi posebnosti in omejitev vojaškega poklica, da bi se povečalo zanimanje za vojaški poklic in vojaško službo; 6) nadgradnjo sistema vojaškega izobraževanja in usposabljanja ter urjenja; 7) pripravo in uveljavljanje sodobnih strategij, doktrin, taktik in postopkov.

Posodobitev Slovenske vojske bo pomemben del sicer širšega procesa celovite krepitve sposobnosti obrambnega sistema, zato se bo to lahko urejalo tudi s posebnimi zakoni, ki bodo omogočali prevzemanje finančnih obveznosti tudi prek omejitev, ki jih določajo vsakoletni proračuni. Nadaljnji razvoj temelji na projekciji postopnega doseganja dvoodstotnega BDP-ja najpozneje do leta 2035. Z razvojnim zagonom pri vzpostavitvi vojaških zmogljivosti in s krepitvijo bojnega značaja Slovenske vojske bo povečana obrambna sposobnost Republike Slovenije. V vse bolj negotovem in nepredvidljivem mednarodnem varnostnem okolju je to nujna in neizbežna ter odgovorna nacionalna ambicija. Hkrati je to pogoj za verodostojnost Republike Slovenije v njenih prizadevanjih za mir, varnost in stabilnost v mednarodni skupnosti.

Slovenska vojska se v zadnjem desetletju spoprijema z izzivi na področju finančnih, kadrovskih in materialnih virov, kar ob vse bolj nepredvidljivem in negotovem mednarodnem varnostnem okolju otežuje njen razvoj v skladu s sprejetimi razvojno-usmerjevalnimi in planskimi dokumenti ter opravljanje zakonsko predpisanih nalog. Zastavljeni dolgoročni in srednjeročni razvojni cilji niso bili podprti s potrebnimi viri in bistvenimi strukturnimi prilagoditvami v Slovenski vojski, kar se kaže v večletni negativni oceni njene pripravljenosti in kritičnih ocenah zavezništva, ki njeno bojno uporabnost ocenjuje kot marginalno, s strukturo praznih enot in raznolikostjo zastarelih bojnih sistemov. Prednostne naloge obrambnega planiranja Republike Slovenije in Nata so sicer usklajene, vendar njihova realizacija pri Republiki Sloveniji ne dosega ustrezne ravni, kar povzroča tudi bistven zaostanek pri razvoju Slovenske vojske.

Izboljšanje obrambne sposobnosti in odpornosti države ter družbe zahteva vztrajna ter usklajena politična in družbena prizadevanja, ki morajo izhajati iz zavedanja, da je učinkovita Slovenska vojska eden od osrednjih stebrov državnosti Republike Slovenije in jamstvo njene neodvisnosti, suverenosti in ozemeljske celovitosti. Ohranjanje in krepitev obrambne sposobnosti ter odpornosti države pa sta temeljna državljanska odgovornost vseh prebivalk in prebivalcev Republike Slovenije.

Resolucija je strateški razvojni dokument in pomeni družbeni dogovor na obrambno-vojaškem področju, ki bo omogočil sistemske spremembe in ustvaril pogoje za razvoj in opremljanje ter s tem bistveno izboljšanje učinkovitosti Slovenske vojske pri izpolnjevanju njenih poslanstva in nalog.

2. SPREMEMBE V MEDNARODNEM VARNOSTNEM OKOLJU

Sodobno mednarodno varnostno okolje bosta tudi v prihodnje zaznamovala intenzivna spremenljivost in izrazita nepredvidljivost. Po obdobju popuščanja se napetosti znova povečujejo in svet vse bolj odmika od ideala absolutnega miru, varnosti in stabilnosti. Zaradi vse številčnejših globalnih in regionalnih središč moči stanje mednarodnih odnosov prehaja v multipolarnost. Spoprijemamo se s preurejanjem uveljavljenih mednarodnih povezav in odnosov, novo dinamiko organizacij in mehanizmov mednarodne skupnosti, vključno z izzivi transatlantskemu zavezništvu ter evropski varnostni arhitekturi, mednarodnemu pravu, konceptu multilateralizma in sistemu demokratičnih vrednot.

V mednarodnem varnostnem okolju se krepijo vzvodi moči konvencionalnega in nekonvencionalnega oziroma hibridnega izvora. Zapletenost odnosov dodatno povečujeta raznolikost in konfliktnost interesov državnih, nedržavnih in nadnacionalnih subjektov, ki se lahko pojavljajo tudi v vlogi posrednih akterjev. Slednje se kaže v povečanem številu in intenzivnosti lokalnih in regionalnih nestabilnosti, ki se lahko kažejo tudi v obliki dolgotrajnejših vojaških demonstracij moči, izzivanj, groženj, incidentov, omejenih konfliktov ali obsežnejših spopadov in vojn. Zato sta globalni in z njim tudi evro-atlantski prostor znova izpostavljena tudi tveganju izbruha vojaškega spopada večjih razsežnosti. Varnostna dinamika se v mednarodnem okolju vse pogosteje kaže tudi v obliki strateških presenečenj in šokov, kar še posebej izpostavlja potrebo po krepitvi strateške odpornosti in vzdržljivosti države in družbe.

Varnostna tveganja in grožnje se bodo tudi v prihodnje pojavljali v raznovrstnih hibridnih oblikah, v obliki prepleta informacijsko-kibernetskih groženj, obveščevalne dejavnosti, posrednih in neposrednih vojaških groženj, paravojaških in nevojaških delovanj, terorizma in nasilnega ekstremizma, dezinformacij, propagande in vzbujanja negotovosti zaradi povzročanja nestabilnosti, nedovoljenih dejavnosti na področju orožij za množično uničevanje in raketnih tehnologij, napadov na kritično infrastrukturo, organiziranih oblik kriminala, nezakonitih migracij, gospodarskih, tehnoloških in socialnih tveganj, naravnih in drugih nesreč, omejenosti naravnih virov in degradacije življenjskega okolja, zdravstveno-epidemioloških groženj ter ciljno usmerjenih gospodarskih, socialnih, medijskih, psiholoških in političnih pritiskov. Vojskovališča se pod vplivom teh dejavnikov, brez jasnih meja med odkritim in prikritim konfliktom, ki se lahko dogajajo pod pragom vojne, širijo s kopnega, morja in iz zraka v kibernetski prostor ter vesolje.

Velik vpliv na razvoj varnostnih groženj imata tehnološki napredek in dostopnost znanja, produktov in tehnologij državnim in nedržavnim akterjem, kar lahko vpliva na nastajanje novih varnostnih izzivov tudi v novih domenah delovanj. Navedeno prinaša nove izzive in zahteve za ohranjanje učinkovitosti obrambnega sistema.

Republika Slovenija prepoznava in se spoprijema s posledicami spremenjenega varnostnega okolja ter tveganji in potencialnimi grožnjami z obrobja Severnoatlantskega zavezništva in Evropske unije, s poudarkom na loku nestabilnosti na jugu in vzhodu, kamor spadata tudi črnomorska in sredozemska regija. Nedokončani ostajajo procesi stabilizacije na območju Zahodnega Balkana, s krepitvijo napetosti in radikalizacije ter vpliva zunanjih akterjev. Iz jugovzhodne in južne smeri ostaja prisotnost migracijskih pritiskov, ki lahko vplivajo na varnost in tudi stabilnost države. V primerjavi z 90. leti prejšnjega stoletja, ko so se oboroženi spopadi postopno oddaljevali od Republike Slovenije, je v zadnjih letih opazen nasproten trend približevanja vojaških groženj nacionalnemu ozemlju.

Zaradi geostrateškega in geopolitičnega položaja Republike Slovenije je mogoče pričakovati, da bi lahko bila ob poslabševanju mednarodnih ali regionalnih politično-varnostnih razmer postopoma izpostavljena okrepljenim obveščevalnim dejavnostim, gospodarskim, psihološkim in političnim pritiskom, množičnejšim usmerjanim migracijskim tokovom, kibernetskim napadom na delovanje kritične infrastrukture, terorizmu, širjenju orožij in tehnologij za množično uničevanje ter ob bistvenem poslabšanju varnostnih razmer v mednarodnem okolju tudi neposrednim vojaškim grožnjam, v prvi fazi predvsem delovanjem z razdalje po pomembni infrastrukturi, ki omogoča strateško mobilnost vojaških sil, v poznejših fazah pa tudi ogrožanju ozemeljske celovitosti države. Za učinkovito delovanje in razvoj Republike Slovenije je bistveno doseganje širšega družbenega konsenza, da je vsaj v dolgoročnejši perspektivi zaostrovanje varnostnih tveganj in groženj zelo verjetno. To zahteva odziven in delujoč obrambni sistem ter izboljšanje obrambne sposobnosti Republike Slovenije s krepitvijo sil in zmogljivosti Slovenske vojske, zato je treba izvesti širši spekter ukrepov za doktrinarno, organizacijsko, kadrovsko, materialno in tehnološko prenovo Slovenske vojske.

3. OBRAMBNI INTERESI IN DOLGOROČNI OBRAMBNI CILJI REPUBLIKE SLOVENIJE

Obrambni interesi in cilji Republike Slovenje izhajajo iz nacionalnih življenjskih in strateških interesov ter nacionalnovarnostnih ciljev, opredeljenih v Resoluciji o strategiji nacionalne varnosti (Uradni list RS, št. 59/19).

Obrambni interesi Republike Slovenije so:

1.

ohranitev neodvisnosti, suverenosti in ozemeljske celovitosti države ter nedotakljivosti njenih mednarodno priznanih meja in državnega območja,

2.

ohranitev miru, varnosti in stabilnosti v regiji, na evro-atlantskem območju in v svetu.

Republika Slovenija bo obrambne interese uveljavljala z uresničevanjem naslednjih dolgoročnih obrambnih ciljev:

1.

zagotavljanje obrambne sposobnosti države z razvojem ustrezno sposobnih, pripravljenih, odzivnih, odpornih, vzdržljivih in povezljivih vojaških ter civilnih zmogljivosti;

2.

odvračanje vojaških in drugih sodobnih tveganj in groženj nacionalni varnosti z ustrezno stopnjo lastne obrambne sposobnosti in pripravljenosti, na kateri bo temeljilo učinkovito vključevanje v sistem kolektivne obrambe Nata, ter z mehanizmi vzajemne pomoči in solidarnosti v okviru Evropske unije;

3.

obramba države samostojno ali v okviru zavezništva, ko odvračanje vojaških in drugih sodobnih tveganj in groženj nacionalni varnosti ni bilo uspešno;

4.

krepitev odpornosti države in družbe ter zagotavljanje neprekinjenega delovanja njunih najpomembnejših funkcij;

5.

krepitev obrambne razvojnoraziskovalne, industrijske in tehnološke baze, z vključevanjem tehnologij za dvojno rabo, za povečanje obrambno-tehnološke samooskrbnosti;

6.

uresničevanje skupnih obrambnih interesov in izpolnjevanje sprejetih mednarodnih zavez države v okviru Nata in Evropske unije ter krepitev strateških partnerstev;

7.

prispevanje k mednarodnemu miru, varnosti in stabilnosti prek mednarodnih operacij in misij;

8.

nacionalnovarnostno, obrambno in vojaško izobraževanje ter usposabljanje državljanov prek različnih teoretičnih in praktičnih programov, ki bodo prilagojeni različnim starostnim in interesnim skupinam, pri čemer bodo ti programi smiselno vključeni tudi v šolske kurikulume;

9.

oblikovanje nacionalnovarnostnega izobraževalnega programa 1. in 2. bolonjske stopnje s posebno vojaško smerjo v sodelovanju z visokošolskimi zavodi;

10.

vzpostavitev sistema zaporednega pretoka kadra v nacionalnovarnostnem sistemu Republike Slovenije;

11.

izobraževanje in usposabljanje uslužbencev nacionalnovarnostnega sistema za delovanje v celotnem spektru razmer ter ozaveščanje uslužbencev v javni upravi;

12.

spodbujanje državljanov k vključevanju v različne oblike opravljanja vojaške službe, od prostovoljnega služenja vojaškega roka prek pogodbene in novih oblik pogodbene rezerve do poklicne vojaške službe, vključno s štipendiranjem;

13.

oblikovanje in izvajanje proaktivne strategije komuniciranja z javnostmi, da bi krepili prepoznavnost ter ugled obrambnega sistema in Slovenske vojske.

4. POSLANSTVO IN NALOGE SLOVENSKE VOJSKE

Poslanstvo Slovenske vojske je z vojaškimi zmogljivostmi zagotavljati vojaško moč Republike Slovenije pri uresničevanju in uveljavljanju njenih nacionalnih interesov in ciljev ter skupnih interesov in ciljev v Natu ter EU.

Slovenska vojska je vojaški instrument moči Republike Slovenije. Vojaški instrument moči je najmočnejši vzvod države za odvračanje napada na teritoriju Republike Slovenije in hkrati jedro odvračalnih elementov kolektivne obrambe. Vojaški instrument moči je skrajni instrument moči države za zavarovanje svobode, suverenosti in prostorske celovitosti Republike Slovenije.

Slovenska vojska je nosilka vojaške obrambe države in nosilka razvoja vojaških zmogljivosti, ki krepijo odpornost družbe na grožnje varnosti. Pri vojaški obrambi države Slovensko vojsko lahko podpirajo in dopolnjujejo drugi instrumenti moči nacionalne varnosti.

Temeljni namen Slovenske vojske je bojevanje v kopenski domeni, delno pa deluje tudi v drugih domenah in razsežnostih operativnega okolja. Slovenska vojska sodeluje tudi s civilnim okoljem in tako dodatno prispeva k odpornosti države in družbe.

Naloge Slovenske vojske se izvajajo samostojno ali v sodelovanju z Natom in EU oziroma tudi v okviru drugih mednarodnih organizacij, vendar v mejah vnaprej opredeljenih političnih okvirov.

Ključne naloge Slovenske vojske so:

1.

zagotavlja obrambno sposobnost in ob napadu na državo izvaja vojaško obrambo Republike Slovenije;

2.

izvršuje obveznosti, ki jih je država sprejela v mednarodnih organizacijah in z mednarodnimi pogodbami, vključno s krepitvijo odvračalne in obrambne drže zavezništva in vojaškega prispevanja k mednarodnemu miru, varnostni in stabilnosti;

3.

zagotavlja potrebno ali zahtevano pripravljenost;

4.

izvaja vojaško izobraževanje in usposabljanje za izvajanje vojaške obrambe;

5.

sodeluje pri zaščiti in reševanju ob naravnih in drugih nesrečah skladno s svojo organizacijo in opremljenostjo ter zagotavlja podporo drugim državnim organom.

Dejavnosti Slovenske vojske, ki izhajajo iz prve ključne naloge, so:

-

načrtovanje vojaških zmogljivosti, obsega, strukture in organiziranosti Slovenske vojske ter priprava doktrinarnih dokumentov in načrtov uporabe skladno z vojaškostrokovnimi presojami ter ravnjo ambicij in zmožnostmi Republike Slovenije na obrambnem oziroma vojaškem področju ob upoštevanju potencialnih varnostno-obrambnih in obrambno-vojaških scenarijev;

-

zagotavljanje ustrezne ravni pripravljenosti, odzivnosti, odpornosti, vzdržljivosti in povezljivosti vojaških zmogljivosti;

-

izvajanje nacionalne vojaške obrambe;

-

izpolnjevanje mednarodnih zavez na podlagi 3. in 5. člena Severnoatlantske pogodbe.

Dejavnosti Slovenske vojske, ki izhajajo iz druge ključne naloge, so:

-

vzpostavljanje dogovorjenih zmogljivosti in sil na podlagi sorazmerne delitve bremen v zavezništvu;

-

vzpostavljanje in prispevanje tovrstnih zmogljivosti ter sil v zavezniške in skupne odzivne sile;

-

vzpostavljanje specializiranih zavezniških in skupnih zmogljivosti;

-

krepitev zaupanja in sodelovanja med Slovensko vojsko ter vojskami zavezniških in partnerskih držav prek skupnih vojaških izobraževanj, usposabljanj in vaj ter prek oblikovanja skupnih večnacionalnih enot in odzivnih sil;

-

uresničevanje nacionalnovarnostnih interesov in ciljev Republike Slovenije s sodelovanjem v mednarodnih operacijah in na misijah.

Dejavnosti Slovenske vojske, ki izhajajo iz tretje ključne naloge, so:

-

zagotavljanje in prispevanje k varnosti in stabilnosti s svojim načrtnim razvojem in delovanjem ter vzdrževanjem pripravljenosti;

-

zagotavljanje potrebne ali zahtevane pripravljenosti za opravljanje z zakonom določenih nalog v skladu z načrti uporabe, neprekinjenim delovanjem določenih služb in bojnih sistemov, pripravljenostjo določenih poveljstev, enot in služb v skladu s skupnimi načrti obrambe v okviru zavezništva oziroma drugih mednarodnih organizacij v skladu z mednarodnimi pogodbami ter zahtevano pripravljenostjo za opravljanje nalog v skladu z varnostnimi razmerami na podlagi odločitev pristojnih organov vodenja in poveljevanja.

Dejavnosti Slovenske vojske, ki izhajajo iz četrte ključne naloge, so:

-

organiziranje in izvajanje vojaškega izobraževanja in usposabljanja pripadnikov, poveljstev, enot in zavodov, ki poteka v okviru Slovenske vojske, Ministrstva za obrambo, javnega izobraževalnega sistema ter v ustreznih šolah in organizacijah zunaj države;

-

razvoj vojaškega izobraževanja v tesnem strateškem partnerstvu s tujimi sorodnimi izobraževalnimi ustanovami;

-

usposabljanje poveljstev in enot v okviru Slovenske vojske, v zavezništvu in v drugih mednarodnih organizacijah zunaj države;

-

izvajanje usposabljanja v okviru prostovoljnega ali obveznega vojaškega roka ter pripadnikov pogodbene in novih oblik pogodbene rezerve;

-

sodelovanje s podčastniško in častniško, veteransko in drugimi nevladnimi organizacijami, ki opravljajo dejavnost v javnem interesu na področju obrambe in katerih dejavnosti so pomembne za usposobljenost pripadnikov ter državljanov in državljank za vojaško obrambo države.

Dejavnosti Slovenske vojske, ki izhajajo iz pete ključne naloge, so:

-

sodelovanje pri nalogah zaščite, reševanja in pomoči ob naravnih in drugih nesrečah ter podpora drugim državnim organom in organizacijam skladno z načrti, opremljenostjo in usposobljenostjo Slovenske vojske;

-

v sodelovanju z drugimi državnimi organi evakuacija državljanov Republike Slovenije iz tujine v kriznih razmerah.

5. VIZIJA RAZVOJA SLOVENSKE VOJSKE

Sodobno varnostno okolje zahteva razvoj Slovenske vojske v smeri povečanja sposobnosti delovanja v različnih varnostnih in obrambno-vojaških scenarijih v celotnem spektru delovanj, vključno s tistimi visoke intenzivnosti, višje stopnje pripravljenosti ter večje odzivnosti, odpornosti, vzdržljivosti in povezljivosti vojaških zmogljivosti.

Slovenska vojska bo prilagodljiva, inovativna in učinkovita vojaška organizacija, ki bo razvijala potrebne vojaške zmogljivosti, dvigala stopnjo pripravljenosti, odzivnosti, odpornosti in vzdržljivosti ter oblikovala pogoje za naraščanje svojega obsega in strukture ob povečani verjetnosti izrednega poslabšanja varnostnega okolja oziroma neposredni vojaški ogroženosti države.

Slovenska vojska bo s pravočasno vzpostavitvijo zmogljivosti postopno izboljševala svojo sposobnost in pripravljenost za krepitev odvračalne drže in obrambo države samostojno ali v okviru kolektivne in skupne obrambe pri zagotavljanju celovite varnosti države in državljanov kot tudi pri ohranjanju ali vzpostavljanju miru, varnosti in stabilnosti v svetu.

Sposobnost in pripravljenost Slovenske vojske bosta temeljili na usposobljenih, izurjenih in motiviranih vojakih, kompetentnih voditeljih, kakovostni oborožitvi in opremi, visoko usposobljenih poveljstvih in enotah ter sposobnosti prilagajanja kompleksnemu varnostnemu okolju.

Razvoj Slovenske vojske do leta 2035 bo potekal v treh fazah. V prvi do vključno leta 2026, v drugi med letoma 2027 in 2030 ter v tretji med letoma 2031 in 2035. Izboljšanje pripravljenosti za vojaško obrambo bo stalnica celotnega razvoja.

Za uresničitev vizije bo treba izpolniti naslednje razvojne cilje:

-

razvoj in krepitev vseh bojnih zmogljivosti Slovenske vojske s poudarkom na srednji bataljonski bojni skupini in srednjem bojnem izvidniškem bataljonu;

-

povečanje bojne moči in manevra, večplastne odpornosti, kognitivne superiornosti, povezane in povezljive večdomenske obrambe, sodelovanje v povezanem večdomenskem poveljevanju;

-

posodobitev drugih zmogljivosti Slovenske vojske s krepitvijo tehnološko naprednih vojaških zmogljivosti kot multiplikatorja sil;

-

posodobitev sistema usposabljanja in urjenja;

-

vzpostavitev in posodobitev pomembne vojaške infrastrukture, vadišč in strelišč za delovanje ter razvoj Slovenske vojske;

-

prenova strateških in razvojnousmerjevalnih dokumentov s področja obrambe;

-

priprava Obrambne strategije v letih 2021/2022;

-

priprava Vojaške strategije v letih 2021/2022;

-

priprava Strategije rezerve Slovenske vojske leta 2023;

-

prenova vojaške doktrine s poudarkom na vserodovskem delovanju in z zmožnostjo integracije v meddomensko delovanje zavezništva;

-

nadgradnja sistema vojaškega izobraževanja v smeri večje primerljivosti z zavezniškimi in partnerskimi državami;

-

razvoj vojaškega profesionalizma, voditeljstva, vojaške etike ter organizacijske in tehnične kulture, ki so temelji učinkovite vojaške organizacije;

-

pravočasno in celovito izpolnjevanje mednarodnih zavez Republike Slovenije, ki se nanašajo na vzpostavitev in napotitev dogovorjenih vojaških zmogljivosti v zavezništvu;

-

obrambna sposobnost se bo krepila tudi skladno z obrambnimi iniciativami EU;

-

prednostni prispevek v mednarodne operacije in na misije ter druge dejavnosti, ki so skladne s strateškimi prioritetami Republike Slovenije in imajo transformacijski učinek za Slovensko vojsko;

-

prilagoditev delovnopravnega statusa zaposlenih v Slovenski vojski specifičnim obremenitvam in omejitvam vojaškega poklica ter stopnji deficitarnosti in oblikovanje ločenega plačnega sistema v okviru skupnih temeljev sistema plač, ob predhodni ureditvi plačnih nesorazmerij, ki so nastala v preteklih obdobjih;

-

nadgradnja sistema popolnjevanja, kariernega razvoja, zadrževanja in izhoda pripadnikov iz Slovenske vojske;

-

vzpostavitev pogojev za povečanje pogodbene rezervne sestave in novih oblik pogodbene rezervne sestave ter prostovoljnega služenja vojaškega roka za omogočanje naraščanja obsega in strukture Slovenske vojske;

-

dejavnejša vloga Slovenske vojske pri promociji vojaškega poklica in pridobivanju kadra;

-

ponovna uvedba različnih oblik vojaške dolžnosti v ustreznem obsegu in trajanju ob nezadostnem zanimanju za zaposlovanje v Slovensko vojsko ter za vključevanje v pogodbeno in nove oblike pogodbene rezerve;

-

krepitev povezanosti Slovenske vojske z lokalnim okoljem na celotnem območju Republike Slovenije;

-

krepitev povezanosti Slovenske vojske z drugimi podsistemi nacionalne varnosti.

6. RAVEN AMBICIJ ZA DELOVANJE IN RAZVOJ SLOVENSKE VOJSKE

Odzivna in učinkovita nacionalna vojaška organizacija je temelj suverene države pri zagotavljanju lastne varnosti in obrambe. Republika Slovenija bo stalno zagotavljala ustrezno sposobnost, pripravljenost in odzivnost na vojaške in druge grožnje, vključno z ustreznimi doktrinarnimi podlagami, obsegom in strukturo, organiziranostjo, opremljenostjo in usposobljenostjo vojaških zmogljivosti in sil, ki bodo odražale zahteve varnostnega okolja ter družbeno-politični konsenz glede zmožnosti države za dodeljevanje potrebnih virov.

Dolgoročno obrambno planiranje in razvoj zmogljivosti bosta temeljila na uveljavljenih mehanizmih obrambnega planiranja s podlago na vsakoletni oceni varnostnega okolja, vključno z zaznavo trendov skozi srednje- in dolgoročno obdobje, na preverjanju obrambnih in vojaških scenarijev ter opredeljevanju obrambnih zahtev z izpolnjevanjem zakonskih nalog v okviru dogovorjene ravni ambicij.

Vojaška obramba Republike Slovenije bo prednostno zagotovljena z ustrezno stopnjo sposobnosti in pripravljenosti lastnih obrambnih zmogljivosti, na čemer bo temeljilo tudi učinkovito vključevanje države v sistem kolektivne obrambe ter skupne varnostne in obrambne politike EU. Republika Slovenija s pripadnostjo Severnoatlantskemu zavezništvu prejema varnostna zagotovila in hkrati sprejema zaveze. Zaostrovanje sprememb mednarodnega varnostnega okolja bo v prihodnjih letih zahtevalo dodatna prizadevanja, ki se bodo kazala v razvoju zahtevnejših zmogljivosti, dodatnih prispevkih v zavezniške in povezane strukture, v večjem obsegu vaj ter višji stopnji pripravljenosti in odzivnosti sil.

Stanje pripravljenosti z načrti uporabe določenih sil Slovenske vojske bo omogočalo združeno delovanje z zavezniškimi silami. Pri izvajanju obrambe nacionalnega ozemlja skupaj z zavezniki bodo deklarirane nacionalne zmogljivosti integrirane v sestavo združenih sil zavezništva. Na nacionalnem ozemlju bo Slovenska vojska s preostalimi silami zagotavljala zmogljivosti za zaščito ozemlja in kritične infrastrukture, zagotovitev naraščanja, sprejem, namestitev in podporo delovanja zavezniških sil skupaj s civilnimi zmogljivostmi iz načrta podpore države gostiteljice.

Slovenska vojska bo razvijala predvsem taktične zmogljivosti in delovala predvsem v kopenski domeni, podprta z elementi iz kibernetske, zračne in pomorske domene.

Zmogljivosti Slovenske vojske se bodo razvijale skladno z zavezniškimi standardi za zagotavljanje povezljivosti in skupnega delovanja sil Slovenske vojske v zavezniških formacijah ter izvajanja obrambe Republike Slovenije v okviru kolektivne obrambe.

Zmogljivosti Slovenske vojske morajo biti na ozemlju Republike Slovenije sposobne delovati samostojno ali skupaj z zavezniškimi silami, del zmogljivosti pa tudi v večnacionalnem vojaškem okviru zunaj ozemlja Republike Slovenije.

Mirnodobna sestava Slovenske vojske bo s postopnim izboljševanjem sposobnosti in pripravljenosti učinkovitejša pri izvajanju poslanstva in nalog v različnih varnostnih in obrambno-vojaških scenarijih. To bo doseženo z načrtovanjem in oblikovanjem ustreznih rezerv in zalog ter nadgradnjo načrta uporabe in načrtov delovanja Slovenske vojske ter organizacijsko-mobilizacijskega razvoja, ki bo ustrezneje podprt tudi s prostorsko organiziranostjo in novimi oblikami pogodbene rezervne sestave Slovenske vojske za naraščanje tudi prek mirnodobnega obsega za njihovo delovanje v izrednem stanju in vojni. Pripravljene bodo kadrovske, materialne, infrastrukturne, doktrinarne, organizacijske in druge zahteve ter načrti za fazno naraščanje obsega in strukture Slovenske vojske.

Učinkovitost Slovenske vojske je odvisna od visoke stopnje profesionalizma, motiviranosti, bojnega karakterja v kombinaciji s sposobnostjo sprejemanja razumnega tveganja in od morale pripadnic in pripadnikov v vseh njenih strukturah – stalni sestavi, pogodbeni rezervni sestavi in novih oblikah pogodbene rezervne sestave. Predvsem z vzpostavitvijo prostorske organiziranosti in krepitvijo pogodbene rezervne sestave ter prostovoljnega služenja vojaškega roka se bo izboljšala vpetost Slovenske vojske v družbo ter povečal interes državljank in državljanov za opravljanje različnih oblik vojaške službe.

Z vajami na ozemlju Republike Slovenije ali v tujini se bosta redno preverjali zahtevana stopnja pripravljenosti bataljonske bojne skupine in pripravljenost drugih deklariranih zmogljivosti v večnacionalne odzivne formacije. Njihova odzivnost se bo preverjala tudi z nenapovedanimi alarmiranji. V dolgoročnem obdobju je treba doseči zmožnost preverjanja zmožnosti združenega bojevanja rodov na brigadni ravni.

Postopoma se bo vzpostavilo ustrezno število enot v mirnodobni strukturi Slovenske vojske, ki bodo omogočale hitro naraščanje obsega in strukture Slovenske vojske ter njeno zahtevano pripravljenost.

Slovenska vojska nekaterih zahtevnejših zmogljivosti, ki so sicer pomembne za uresničevanje nacionalnovarnostnih ciljev Republike Slovenije, niso pa del sprejetih zavez do zavezništva in presegajo razpoložljivost nacionalnih virov, ne bo razvijala samostojno, temveč jih bo zagotavljala v okviru zavezništva oziroma skupno na podlagi ustreznih sporazumov s posameznimi zavezniškimi oziroma partnerskimi državami (na primer t. i. »air-policing«).

Slovenska vojska bo organizirana tako, da bo omogočeno izvajanje združenega bojevanja rodov v okviru namensko oblikovanih zmogljivosti. V nacionalnem okviru bo sposobna oblikovati namenske taktične enote do brigadne ravni. Slovenska vojska bo oblikovala enoto bataljonske ravni, ki bo usposobljena in sposobna prerasti v srednjo bataljonsko bojno skupino in delovati zunaj Republike Slovenije za izvajanje celotnega spektra delovanja.

Slovenska vojska bo prioritetno popolnjevala srednjo bataljonsko bojno skupino in druge premestljive zmogljivosti, namenjene delovanju v okviru zavezništva in EU ter na nacionalnem ozemlju.

Premestljive sile Slovenske vojske bodo sposobne opravljati naloge visoke intenzivnosti v zahtevnejših geografskih in klimatskih razmerah. V okviru odvračalnih ukrepov in varnostnih zagotovil bo Republika Slovenija prispevala sile in zmogljivosti za neprekinjeno prisotnost in vojaške dejavnosti zavezništva.

Slovenska vojska bo v zavezniški nabor sil prispevala sorazmeren delež zmogljivosti, pri čemer se bodo upoštevali velikost države, obseg prebivalstva, gospodarski kazalniki in podobni elementi. Skladno z merili Severnoatlantskega zavezništva bo delež premestljivih sil stalne sestave kopenskih sil Slovenske vojske dosegel najmanj 50 odstotkov. Del premestljivih sil bo integriran v vojaško strukturo zavezništva. Najmanj deset odstotkov stalne sestave Slovenske vojske bo ohranjalo stalno visoko stopnjo pripravljenosti na nacionalnem ozemlju ali sodelovalo v zavezniških odzivnih silah, dejavnostih skupne odvračalne in obrambne drže oziroma v mednarodnih operacijah in na misijah.

Obseg in vrsta sodelovanja Slovenske vojske v mednarodnih operacijah in na misijah bosta opredeljena na podlagi realnih kadrovskih, finančnih in materialnih zmožnosti ter ob upoštevanju potreb po zagotavljanju ustrezne stopnje pripravljenosti sil na nacionalnem ozemlju. Sodelovanje v mednarodnih operacijah in na misijah ter pri drugih dejavnostih bo sledilo strateškim prioritetam Republike Slovenije in bo prednostno usmerjeno v področja s transformacijskim učinkom na delovanje Slovenske vojske.

Raven ambicij delovanja Slovenske vojske bo z vidika obsega uporabe oziroma angažiranih sil in trajanja delovanja naslednja:

1.

odvračati vojaške grožnje Republiki Sloveniji z oblikovanjem kredibilnih vojaških zmogljivosti izvajati neprekinjeno;

2.

neprekinjeno sodelovati pri nevtralizaciji vojaških groženj, ki ne spadajo v okvir 5. člena Severnoatlantske pogodbe, čim dlje od ozemlja Republike Slovenije, z namensko oblikovanimi kontingenti v skupnem obsegu do 300 pripadnikov;

3.

sodelovati pri nevtralizaciji vojaških groženj v okviru 5. člena Severnoatlantske pogodbe, čim dlje od ozemlja Republike Slovenije, s premestljivimi silami, prvenstveno s Srednjo bataljonsko bojno skupino in Srednjim bojnih izvidniškim bataljonom;

4.

po sprejetju ocene ogroženosti države pred napadom ter za delovanje gospodarstva in drugih dejavnosti v vojni ter ob ponovni uvedbi vojaške dolžnosti mobilizirati potrebni obseg vojaške strateške rezerve najpozneje v 45 dneh;

5.

s pravočasno razmestitvijo povečanega obsega sil Slovenske vojske preprečevati neposredno vojaško ogrožanje suverenosti in ozemeljske celovitosti Republike Slovenije v čim daljšem obdobju;

6.

vojaško obrambo ozemlja Republike Slovenije izvajati v sodelovanju s pravočasno razporejenimi zavezniškimi silami;

7.

tudi v neugodnih geostrateških okoliščinah brez neposredne podpore zavezniških sil mora biti Slovenska vojska sposobna izvajati vojaško obrambo na ozemlju Republike Slovenije samostojno;

8.

ob neuspešni konvencionalni obrambi Slovenska vojska preiti na koncept nekonvencionalnega delovanja do ponovne vzpostavitve suverenosti na celotnem ozemlju države;

9.

podpirati različne podsisteme nacionalne varnosti, državne organe pri zagotavljanju varnosti neprekinjeno, skladno z razmerami in razpoložljivostjo ustrezno opremljenih in usposobljenih zmogljivosti.

Nacionalna obramba Republike Slovenije temelji na izvajanju vojaške obrambe, ki mora biti podprta in dopolnjena z delovanjem civilne obrambe. Skupaj zagotavljata odpornost celotne države in družbe.

7. ORGANIZIRANOST SLOVENSKE VOJSKE

7.1 Struktura Slovenske vojske

Obseg, struktura in organiziranost Slovenske vojske morajo omogočati opravljanje predpisanih poslanstev in nalog, skladno z opredeljeno ravnjo ambicij. Skladno z zahtevami, ki izhajajo iz ravni ambicij, se bodo obseg, struktura in organiziranost Slovenske vojske prilagodili zmožnosti izvajanja združenega bojevanja rodov, oblikovanju namenskih enot na nacionalni ravni, vzpostavitvi ciljnih zmogljivosti, zagotavljanju stalne pripravljenosti in odzivnosti enot za delovanje ter naraščanju sil skladno z načrtom organizacijsko-mobilizacijskega razvoja.

Organiziranost mirnodobne sestave Slovenske vojske je odraz družbeno-političnega konsenza pri iskanju ravnotežja med potrebnimi in dejansko razpoložljivimi kadrovskimi, materialnimi in finančnimi viri. Spreminjanje strukture, obsega in organiziranosti Slovenske vojske bo sledilo varnostnim razmeram v mednarodnem okolju ter realnim demografskim, finančno-ekonomskim in materialnim zmožnostim države ob upoštevanju dosedanjih izkušenj s popolnjevanjem in pripravljenostjo državljank in državljanov za opravljanje vojaške službe.

Slovenska vojska bo organizirana na strateški, operativni in taktični ravni.

Najvišji vojaškostrokovni organ Ministrstva za obrambo, odgovoren za poveljevanje Slovenski vojski na strateški ravni, je Generalštab Slovenske vojske, ki bo na tej ravni izvajal tudi vse naloge razvoja in načrtovanja delovanja Slovenske vojske.

Poveljevanje in kontrolo nad delovanjem enot na operativni ravni izvaja Poveljstvo sil, ki je odgovorno za izurjenost, pripravljenost in vodenje podrejenih poveljstev in enot Slovenske vojske doma in v tujini. Zmožno bo poveljevati rodovskim taktičnim in združenim taktičnim enotam.

Na taktični ravni bodo poveljevanje izvajali poveljstvi brigad, poveljstvo za podporo in poveljstva letalskega polka, mornariškega diviziona in bataljona specialnih sil.

Resolucija o splošnem dolgoročnem programu razvoja in opremljanja slovenske vojske do leta 2035 (ReDPROSV35)

Časovnica