TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

I. Zahteva za varstvo zakonitosti se zavrne.

II. Obsojenca se oprosti plačila sodne takse.

Vložnik očitek kršitve kazenskega zakona obrazloženo izpodbija le glede zakonskega znaka, da je obsojenec ravnal z namenom vplivanja na pričanje v sodnem postopku. Sklicuje se, da je bilo pisanje poslano odvetniški družbi, ki ni priča oziroma drug udeleženec kazenskega postopka. Navedeno za presojo ni pravno relevantno. Vrhovno sodišče je že presodilo, da za obstoj kaznivega dejanja ni odločilna lastnost naslovljenca, na katerega storilec nedovoljeno vpliva. Bistveno je, da gre za pričanje, v obravnavanem primeru v sodnem postopku, storilčevo ravnanje pa je usmerjeno prav v preprečitev uspeha tega opravila. Iz izreka pravnomočne sodbe jasno izhaja, da je bilo pisanje poslano pooblaščencem zasebne tožilke z namenom, da ta posreduje pri oškodovanki na način, da v kazenskem postopku ne bo obremenilno pričala proti obsojencu. Slednje se v opisu kaznivega dejanja kaže s povzemanjem zapisa iz obsojenčevega pisma, kakor tudi iz nadaljnjih navedb, da je bilo pisanje naslovljeno na odvetniško družbo kot pooblaščenko zasebne tožilke v kazenski zadevi pri Okrajnem sodišču v Ljubljani. Brezuspešno je tudi vložnikovo vztrajanje, da sporni dopis nima vpliva na kazenski postopek. Pritrditi je pritožbenemu sodišču, da gre pri obravnavanem kaznivem dejanju za abstraktno ogrozitveno inkriminacijo, zaradi česar za njegovo dokončanje zadošča, da storilec zoper drugo osebo uporabi grožnjo ali ustrahovanje, ni pa pomembno, če so nato te dejansko vplivale na pričanje te osebe.