TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožba se zavrne in se v izpodbijanih delih (II., III., IV in V. točka izreka sklepa) potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Toženi stranki sami krijeta svoje stroške pritožbenega postopka, tožeči stranki pa sta dolžni povrniti stroške pritožbenega postopka v znesku 317,32 EUR roku 8 dni od prejema tega sklepa, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začno teči po poteku paricijskega roka, do dne vračila, vse pod izvršbo.

Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da toženca trditvenega bremena, da so bili v konkretnem primeru izpolnjeni pogoji za uporabo instituta samopomoči v smislu 31. člena SPZ, nista zmogla. Pravilno je namreč ugotovilo, da toženca sploh nista pojasnila, katero je bilo tisto ravnanje tožnice in kdaj točno je bilo storjeno, na katerega sta toženca reagirala z uporabo instituta samopomoči, in tako tudi ni mogoče preveriti, ali bi ravnanje tožencev predstavljajo takojšen odziv na predhodno ravnanje tožnice, ki bi pomenilo motenje soposesti. Posledično je na mestu zaključek prvostopenjskega sodišča, da pri ravnanju tožencev s postavitvijo zapornice čez dovozno cesto ni mogoče govoriti o samopomoči in da so tovrstne navedbe tožencev neutemeljene.