3139. Pravilnik o ocenjevanju znanja, javnih listinah in vodenju evidenc v višjih strokovnih šolah
Na podlagi 71. člena zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list Republike Slovenije, št. 12/96, 23/96) ter prvega odstavka 75. in zadnjega odstavka 79. člena zakona o poklicnem in strokovnem izobraževanju (Uradni list RS, št. 12/96) minister za šolstvo in šport izdaja
P R A V I L N I K
o ocenjevanju znanja, javnih listinah in vodenju evidenc v višjih strokovnih šolah
S tem pravilnikom se urejajo: ocenjevanje znanja študentov višjih šol, izpitni red, javne listine ter vodenje evidenc in dokumentacije v višjih strokovnih šolah.
Z ocenjevanjem znanja se ugotavlja uspešnost študentov višjih šol (v nadaljnjem besedilu: študenti) pri izpolnjevanju obveznosti, določenih z izobraževalnim programom.
III. IZPITI IN DRUGE OBLIKE OCENJEVANJA ZNANJA
Znanje se ocenjuje z izpiti, vajami in seminarskimi nalogami.
Če je tako določeno z izobraževalnim programom, se znanje lahko ocenjuje tudi sproti po vsebinsko zaokroženih delih (delni izpit). Pri vajah se lahko ocenjujejo tudi grafični in tehnični izdelki, projektna dela, storitve, nastopi in podobno.
Znanje se ocenjuje tudi pri praktičnem izobraževanju.
V višjih strokovnih šolah se opravljajo predmetni izpiti in diplomski izpit. Diplomski izpit sestavljajo diplomsko delo in njegov zagovor, lahko pa tudi predmetni izpit, določen z izobraževalnim programom.
Študentu, ki želi med izobraževanjem prestopiti v drugo višjo strokovno šolo oziroma program za pridobitev višje strokovne izobrazbe, se lahko določijo diferencialni izpiti.
Pri predmetnem izpitu se ocenjuje znanje, določeno z izobraževalnim programom za posamezni predmet.
Pri diferencialnem izpitu se ocenjuje znanje, potrebno za nadaljevanje izobraževanja na šoli oziroma v programu, v katerega želi študent ali drug kandidat prestopiti.
Pri diplomskem izpitu se posebej ocenjuje diplomsko delo, zagovor diplomskega dela in predmetni izpit, če je določen z izobraževalnim programom.
Znanje pri predmetnem in diplomskem izpitu, vajah in seminarjih ter pri praktičnem izobraževanju se ocenjuje z ocenami: odlično (10), prav dobro (9 in 8), dobro (7), zadostno (6) in nezadostno (1 do 5). Ocene od 1 do 5 so negativne, druge ocene so pozitivne.
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka tega člena se opravljene vaje in seminarske naloge, ki so z izobraževalnim programom določene kot pogoj za opravljanje izpita, ocenjujejo z ocenama opravil(a), ni opravil(a).
Ocene, dosežene pri delnih izpitih, posameznih vajah in seminarjih se upoštevajo pri izračunu končne ocene. Če je vsak od delnih izpitov oziroma če so posamezne vaje ali seminarske naloge pozitivno ocenjene, je končna ocena povprečna ocena, izračunana iz posameznih ocen.
Končna ocena diplomskega izpita je povprečna ocena, izračunana iz pozitivnih ocen posameznih delov diplomskega izpita.
Diferencialni izpiti se ocenjujejo z ocenama: opravil(a), ni opravil(a).
Ocene se vpisujejo v predpisano dokumentacijo v skladu z zakonom in tem pravilnikom.
V diplomo se vpiše poklic, ki si ga je pridobil, kdor je opravil vse obveznosti po izobraževalnem programu in diplomski izpit. Ocene se v diplomo ne vpisujejo.
V indeks in potrdilo o opravljenih izpitih se ne vpisujejo negativne ocene.
Študent ima v študijskem letu pravico trikrat opravljati izpit oziroma delni izpit iz istega predmeta.
Študent, ki je izpit opravil, pa želi izboljšati oceno, ima pravico do enkratnega ponovnega opravljanja izpita. Upošteva se boljša ocena.
Izpiti se v skladu z izobraževalnim programom opravljajo ustno in pisno, lahko pa tudi samo ustno ali samo pisno.
Znanje pri predmetnem izpitu in seminarski nalogi ocenjuje predavatelj višje šole, ki je predmet poučeval, če s tem pravilnikom ni drugače določeno.
Če je z izobraževalnim programom določeno, da se ocenjujejo tudi vaje, znanje oceni predavatelj višje šole na predlog inštruktorja, ki je vodil vaje.
Znanje pri praktičnem izobraževanju ocenjuje predavatelj višje šole na predlog mentorja in ob upoštevanju študentovega poročila o opravljenem delu.