MSESRT – Zakon o ratifikaciji Sporazuma o...

52. Zakon o ratifikaciji Sporazuma o partnerstvu in sodelovanju, ki vzpostavlja partnerstvo med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani in Republiko Tadžikistan na drugi strani s sklepno listino (MSESRT)

Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam

U K A Z
O RAZGLASITVI ZAKONA O RATIFIKACIJI SPORAZUMA O PARTNERSTVU IN SODELOVANJU, KI VZPOSTAVLJA PARTNERSTVO MED EVROPSKIMI SKUPNOSTMI IN NJIHOVIMI DRŽAVAMI ČLANICAMI NA ENI STRANI IN REPUBLIKO TADŽIKISTAN NA DRUGI STRANI S SKLEPNO LISTINO (MSESRT)

Razglašam Zakon o ratifikaciji Sporazuma o partnerstvu in sodelovanju, ki vzpostavlja partnerstvo med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani in Republiko Tadžikistan na drugi strani s sklepno listino (MSESRT), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 4. aprila 2006.

Št. 001-22-60/06

Ljubljana, dne 12. aprila 2006

dr. Janez Drnovšek l.r. Predsednik Republike Slovenije

Z A K O N
O RATIFIKACIJI SPORAZUMA O PARTNERSTVU IN SODELOVANJU, KI VZPOSTAVLJA PARTNERSTVO MED EVROPSKIMI SKUPNOSTMI IN NJIHOVIMI DRŽAVAMI ČLANICAMI NA ENI STRANI IN REPUBLIKO TADŽIKISTAN NA DRUGI STRANI S SKLEPNO LISTINO (MSESRT)

1. člen

Ratificira se Sporazum o partnerstvu in sodelovanju, ki vzpostavlja partnerstvo med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani in Republiko Tadžikistan na drugi strani s sklepno listino, podpisan 11. oktobra 2004 v Luxembourgu.

2. člen

Besedilo sporazuma se v izvirniku v slovenskem in angleškem jeziku glasi:

ACUERDO DE COLABORACIÓN Y COOPERACIÓN
        POR EL QUE SE ESTABLECE UNA COLABORACIÓN
            ENTRE LAS COMUNIDADES EUROPEAS
        Y SUS ESTADOS MIEMBROS, POR UNA PARTE,
        Y LA REPÚBLICA DE TAYIKISTÁN, POR OTRA
 
          DOHODA O PARTNERSTVÍ A SPOLUPRÁCI,
             KTEROU SE ZAKLÁDÁ PARTNERSTVÍ
            MEZI EVROPSKÝMI SPOLEČENSTVÍMI
        A JEJICH ČLENSKÝMI STÁTY NA JEDNÉ STRANĚ
        A TÁDŽICKOU REPUBLIKOU NA STRANĚ DRUHÉ
 
           PARTNERSKABS- OG SAMARBEJDSAFTALE
            OM OPRETTELSE AF ET PARTNERSKAB
           MELLEM DE EUROPÆISKE FÆLLESSKABER
        OG DERES MEDLEMSSTATER PÅ DEN ENE SIDE
     OG REPUBLIKKEN TADSJIKISTAN PÅ DEN ANDEN SIDE
 
        PARTNERSCHAFTS- UND KOOPERATIONSABKOMMEN
            ZUR GRÜNDUNG EINER PARTNERSCHAFT
        ZWISCHEN DEN EUROPÄISCHEN GEMEINSCHAFTEN
          UND IHREN MITGLIEDSTAATEN EINERSEITS
      UND DER REPUBLIK TADSCHIKISTAN ANDERERSEITS
 
             PARTNERLUS- JA KOOSTÖÖLEPING,
           MILLEGA SEATAKSE SISSE PARTNERLUS
             ÜHELT POOLT EUROOPA ÜHENDUSTE
                JA NENDE LIIKMESRIIKIDE
    NING TEISELT POOLT TADŽIKISTANI VABARIIGI VAHEL
 
       ΣΥΜΦΩΝΙΑ ΕΤΑΙΡΙΚΗΣ ΣΧΕΣΗΣ ΚΑΙ ΣΥΝΕΡΓΑΣΙΑΣ
            ΓΙΑ ΤΗ ΣΥΝΑΨΗ ΕΤΑΙΡΙΚΗΣ ΣΧΕΣΗΣ
            ΜΕΤΑΞΥ ΤΩΝ ΕΥΡΩΠΑΪΚΩΝ ΚΟΙΝΟΤΗΤΩΝ
          ΚΑΙ ΤΩΝ ΚΡΑΤΩΝ ΜΕΛΩΝ ΤΟΥΣ, ΑΦΕΝΟΣ,
     ΚΑΙ ΤΗΣ ΔΗΜΟΚΡΑΤΙΑΣ ΤΟΥ ΤΑΤΖΙΚΙΣΤΑΝ, ΑΦΕΤΕΡΟΥ
 
         PARTNERSHIP AND COOPERATION AGREEMENT
              ESTABLISHING A PARTNERSHIP
            BETWEEN THE EUROPEAN COMMUNITIES
       AND THEIR MEMBER STATES, OF THE ONE PART,
   AND THE REPUBLIC OF TAJIKISTAN, OF THE OTHER PART
 
        ACCORD DE PARTENARIAT ET DE COOPÉRATION
              ÉTABLISSANT UN PARTENARIAT
           ENTRE LES COMMUNAUTÉS EUROPÉENNES
          ET LEURS ÉTATS MEMBRES, D'UNE PART,
     ET LA RÉPUBLIQUE DU TADJIKISTAN, D'AUTRE PART
 
       ACCORDO DI PARTENARIATO E DI COOPERAZIONE
            CHE ISTITUISCE UN PARTENARIATO
                TRA LE COMUNITÀ EUROPEE
          E I LORO STATI MEMBRI, DA UNA PARTE,
       E LA REPUBBLICA DI TAGIKISTAN, DALL’ALTRA
 
          PARTNERĪBAS UN SADARBĪBAS NOLĪGUMS,
                KAS IZVEIDO PARTNERĪBU
               STARP EIROPAS KOPIENĀM UN
           TO DALĪBVALSTĪM, NO VIENAS PUSES,
      UN TADŽIKISTĀNAS REPUBLIKU, NO OTRAS PUSES
 
     PARTNERYSTĖS IR BENDRADARBIAVIMO SUSITARIMAS,
              NUSTATANTIS EUROPOS BENDRIJŲ
                BEI JŲ VALSTYBIŲ NARIŲ
              IR TADŽIKISTANO RESPUBLIKOS
                      PARTNERYSTĘ
 
      PARTNERSÉGI ÉS EGYÜTTMŰKÖDÉSI MEGÁLLAPODÁS
AZ EGYRÉSZRŐL AZ EURÓPAI KÖZÖSSÉGEK ÉS AZOK TAGÁLLAMAI,
        MÁSRÉSZRŐL A TÁDZSIK KÖZTÁRSASÁG KÖZÖTTI
               PARTNERSÉG LÉTREHOZÁSÁRÓL
 
      PARTNERSCHAPS- EN SAMENWERKINGSOVEREENKOMST
   WAARBIJ EEN PARTNERSCHAP TOT STAND WORDT GEBRACHT
           TUSSEN DE EUROPESE GEMEENSCHAPPEN
              EN HUN LIDSTATEN, ENERZIJDS,
        EN DE REPUBLIEK TADZJIKISTAN, ANDERZIJDS
 
       PROJEKT UMOWY O PARTNERSTWIE I WSPÓŁPRACY
              USTANAWIAJĄCEJ PARTNERSTWO
            MIĘDZY WSPÓLNOTAMI EUROPEJSKIMI
    I ICH PAŃSTWAMI CZŁONKOWSKIMI, Z JEDNEJ STRONY
      A REPUBLIKĄ TADŻYKISTANIU, Z DRUGIEJ STRONY
 
            ACORDO DE PARCERIA E COOPERAÇÃO
              QUE ESTABELECE UMA PARCERIA
            ENTRE AS COMUNIDADES EUROPEIAS
        E OS SEUS ESTADOS-MEMBROS, POR UM LADO,
        E A REPÚBLICA DO TAJIQUISTÃO, POR OUTRO
 
          DOHODA O PARTNERSTVE A SPOLUPRÁCI,
             KTOROU SA ZAKLADÁ PARTNERSTVO
            MEDZI EURÓPSKYMI SPOLOČENSTVAMI
        A ICH ČLENSKÝMI ŠTÁTMI NA JEDNEJ STRANE
        A TADŽICKOU REPUBLIKOU NA STRANE DRUHEJ
 
        SPORAZUM O PARTNERSTVU IN SODELOVANJU,
              KI VZPOSTAVLJA PARTNERSTVO
               MED EVROPSKIMI SKUPNOSTMI
     IN NJIHOVIMI DRŽAVAMI ČLANICAMI NA ENI STRANI
        IN REPUBLIKO TADŽIKISTAN NA DRUGI STRANI
 
     EUROOPAN YHTEISÖJEN JA NIIDEN JÄSENVALTIOIDEN
             SEKÄ TADŽIKISTANIN TASAVALLAN
            KUMPPANUUS- JA YHTEISTYÖSOPIMUS
              KUMPPANUUDEN PERUSTAMISESTA
 
          AVTAL OM PARTNERSKAP OCH SAMARBETE
            MELLAN EUROPEISKA GEMENSKAPERNA
         OCH DERAS MEDLEMSSTATER, Å ENA SIDAN,
      OCH REPUBLIKEN TADZJIKISTAN, Å ANDRA SIDAN

S P O R A Z U M
O PARTNERSTVU IN SODELOVANJU, KI VZPOSTAVLJA PARTNERSTVO MED EVROPSKIMI SKUPNOSTMI IN NJIHOVIMI DRŽAVAMI ČLANICAMI NA ENI STRANI IN REPUBLIKO TADŽIKISTAN NA DRUGI STRANI

KRALJEVINA BELGIJA,

ČEŠKA REPUBLIKA,

KRALJEVINA DANSKA,

ZVEZNA REPUBLIKA NEMČIJA,

REPUBLIKA ESTONIJA,

HELENSKA REPUBLIKA,

KRALJEVINA ŠPANIJA,

FRANCOSKA REPUBLIKA,

IRSKA,

ITALIJANSKA REPUBLIKA,

REPUBLIKA CIPER,

REPUBLIKA LATVIJA,

REPUBLIKA LITVA,

VELIKO VOJVODSTVO LUKSEMBURG,

REPUBLIKA MADŽARSKA,

REPUBLIKA MALTA,

KRALJEVINA NIZOZEMSKA,

REPUBLIKA AVSTRIJA,

REPUBLIKA POLJSKA,

PORTUGALSKA REPUBLIKA,

REPUBLIKA SLOVENIJA,

SLOVAŠKA REPUBLIKA,

REPUBLIKA FINSKA,

KRALJEVINA ŠVEDSKA,

ZDRUŽENO KRALJESTVO VELIKE BRITANIJE IN SEVERNE IRSKE,

pogodbenice Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo, v nadaljnjem besedilu »države članice« in

EVROPSKA SKUPNOST, EVROPSKA SKUPNOST ZA ATOMSKO ENERGIJO, v nadaljnjem besedilu »Skupnost«

na eni strani, in

REPUBLIKA TADŽIKISTAN

na drugi strani

OB UPOŠTEVANJU pomembnosti že vzpostavljenih vezi med Skupnostjo, njenimi državami članicami in Republiko Tadžikistan in vrednot, ki so jim skupne,

OB SPOZNANJU, da želita Skupnost in Republika Tadžikistan okrepiti te vezi in vzpostaviti partnerstvo in sodelovanje, ki bi okrepila in razširila odnose, ki so bili v preteklosti že vzpostavljeni, zlasti s Sporazumom med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Evropsko skupnostjo za atomsko energijo in Zvezo sovjetskih socialističnih republik o trgovini ter trgovinskem in gospodarskem sodelovanju, podpisanim 18. decembra 1989,

OB UPOŠTEVANJU zavzetosti Skupnosti in njenih držav članic in Republike Tadžikistan za krepitev političnih in gospodarskih svoboščin, ki so pravna podlaga partnerstva,

OB SPOZNANJU, da v tem kontekstu podpora neodvisnosti, suverenosti in ozemeljski celovitosti Republike Tadžikistan prispeva k ohranjanju miru in stabilnosti v Centralni Aziji,

OB UPOŠTEVANJU zavzetosti pogodbenic, da spodbujata mednarodni mir in varnost ter mirno reševanje sporov, ter da v ta namen sodelujeta v okviru Organizacije združenih narodov in Organizacije o varnosti in sodelovanju v Evropi (OVSE),

OB UPOŠTEVANJU trdne zaveze Skupnosti, njenih držav članic in Republike Tadžikistan k popolni uveljavitvi vseh načel in določb iz Sklepne listine Konference o varnosti in sodelovanju v Evropi (KVSE) ter sklepnih dokumentov madridske in dunajske konference za spremljanje izvajanja, iz dokumenta Bonske konference KVSE o gospodarskem sodelovanju, iz Pariške listine za novo Evropo ter iz helsinškega dokumenta »Izzivi sprememb« KVSE iz leta 1992 kakor tudi iz drugih temeljnih dokumentov OVSE,

PREPRIČANI o največjem pomenu pravne države in spoštovanja človekovih pravic, zlasti pravic manjšin, uvedbe večstrankarskega sistema s svobodnimi in demokratičnimi volitvami ter gospodarske liberalizacije z namenom vzpostavitve tržnega gospodarstva,

V PREPRIČANJU, da polna uveljavitev tega sporazuma o partnerstvu in sodelovanju predpostavlja in bo doprinesla tako k nadaljevanju in izvedbi političnih, gospodarskih in pravnih reform v Republiki Tadžikistan kakor tudi k uvedbi dejavnikov, ki so potrebni za sodelovanje, zlasti v luči zaključkov Bonske konference KVSE,

V ŽELJI, da spodbudita nadaljevanje procesa notranje sprave, ki se je v Republiki Tadžikistan začela zaradi Moskovskih mirovnih sporazumov,

V ŽELJI, da spodbudita proces regionalnega sodelovanja s sosednjimi državami na področjih, ki jih ureja ta sporazum, in pospešita blaginjo in stabilnost v regiji,

V ŽELJI, da vzpostavita in razvijata reden politični dialog o dvostranskih in večstranskih mednarodnih vprašanjih vzajemnega interesa,

OB PRIZNANJU IN PODPORI želje Republike Tadžikistan, da vzpostavi tesno sodelovanje z evropskimi institucijami,

OB UPOŠTEVANJU potrebe po pospeševanju naložb v Republiki Tadžikistan, zlasti v sektorju energetike in upravljanja z vodo, ob podpori zavezi Skupnosti in njenih držav članic ter Republike Tadžikistan Evropski energetski listini in celotnemu izvajanju Pogodbe o energetski listini in Protokolu k energetski listini o energetski učinkovitosti in s tem povezanimi okoljskimi vidiki,

GLEDE NA pripravljenosti Skupnosti, da glede na potrebe zagotavlja socialno-ekonomsko sodelovanje in tehnično pomoč, ki vključuje tudi boj proti revščini,

OB ZAVEDANJU, da je ta sporazum naklonjen postopnemu približevanju med Republiko Tadžikistan in širšim območjem sodelovanja v Evropi in sosednjimi regijami ter njegovemu postopnemu vključevanju v odprt mednarodni trgovinski sistem,

GLEDE NA zavezo pogodbenic, da liberalizirata trgovino po načelih Svetovne trgovinske organizacije (STO) in da Skupnost pozdravlja namero o pristopu Republike Tadžikistana k STO,

OB ZAVEDANJU, da je treba izboljšati pogoje za trgovino in naložbe, ter pogoje na področjih, kot so ustanavljanje podjetij, zaposlovanje, zagotavljanje storitev in pretok kapitala,

PREPRIČANI, da bo ta sporazum med pogodbenicama ustvaril novo vzdušje v njunih gospodarskih odnosih, in zlasti v razvoju trgovine in naložb, ki so neobhodno potrebne za gospodarsko preoblikovanje in tehnološko posodobitev,

V ŽELJI, da vzpostavita tesno sodelovanje na področju varstva okolja ob upoštevanju soodvisnosti pogodbenic na tem področju,

OB PRIZNANJU, da sodelovanje pri preprečevanju in nadzoru ilegalnih migracij, mednarodnega organiziranega kriminala in trgovine z drogami ter boj proti terorizmu predstavljata poglavitna cilja tega sporazuma,

V ŽELJI, da vzpostavita sodelovanje na področju kulture in izobraževanja in razvijeta izmenjavo informacij, –

STA SE DOGOVORILI O NASLEDNJEM:

ČLEN 1

Sklene se Sporazum o partnerstvu in sodelovanju med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani ter Republiko Tadžikistan na drugi strani. Njegovi cilji so naslednji:

– podpiranje neodvisnosti in suverenosti Republike Tadžikistan,

– podpiranje dosedanjih prizadevanj Republike Tadžikistan za utrditev demokracije, razvoj gospodarstva in njegove socialne infrastrukture ter za zaključitev procesa prehoda v tržno gospodarstvo,

– zagotavljanje primernega okvira za politični dialog med pogodbenicama, ki omogoča razvoj tesnih političnih odnosov med njima,

– pospeševanje trgovine in naložb, zlasti v sektorjih energetike in vode, ter skladnih gospodarskih odnosov med pogodbenicama s ciljem pospeševanja njunega trajnostnega ekonomskega razvoja,

– zagotavljanje podlage za zakonodajno, gospodarsko, socialno, finančno, civilno-znanstveno, tehnološko in kulturno sodelovanje.

NASLOV I

SPLOŠNA NAČELA

ČLEN 2

Spoštovanje načel demokracije in temeljnih ter človekovih pravic, kot so določene predvsem v Splošni deklaraciji o človekovih pravicah, Ustanovni listini Združenih narodov, Helsinški sklepni listini in v Pariški listini za novo Evropo, so podlaga notranje in zunanje politike pogodbenic in tvorijo bistveno sestavino tega sporazuma.

ČLEN 3

Pogodbenici menita, da je za njuno prihodnjo blaginjo in stabilnost bistveno, da nove neodvisne države, ki so nastale po razpadu Zveze sovjetskih socialističnih republik (v nadaljnjem besedilu »Neodvisne države«) ohranijo in razvijajo medsebojno sodelovanje v skladu z načeli Helsinške sklepne listine in mednarodnega prava ter v duhu dobrih sosedskih odnosov, in bosta ukrenili vse, da spodbudita ta proces.

Med pogodbenicama se uvede reden in stalen politični dialog, ki ga nameravata razvijati in krepiti. Politični dialog spremlja in utrjuje zbliževanje med Skupnostjo in Republiko Tadžikistan, podpira politične in socialno-ekonomske spremembe, ki potekajo v tej državi, ter prispeva k vzpostavljanju novih oblik sodelovanja. Politični dialog:

– bo krepil vezi med Republiko Tadžikistan in Skupnostjo ter njenimi državami članicami, in s tem s celotno skupnostjo demokratičnih držav. S tem sporazumom doseženo gospodarsko zbliževanje bo privedlo do intenzivnejših političnih odnosov;

– bo omogočil pospešeno zbliževanje stališč o mednarodnih zadevah vzajemnega interesa in s tem povečal varnost in stabilnost v regiji;

– bo spodbudil napore pogodbenic za sodelovanje na področjih upoštevanja načel demokracije, spoštovanja, varstva in spodbujanja človekovih pravic, zlasti pravic manjšin, ter po potrebi omogočil posvetovanja o pomembnih vprašanjih.

NASLOV II

POLITIČNI DIALOG

ČLEN 4

Pogodbenici ocenjujeta, da širjenje orožja za množično uničenje in načini njegovega prenosa, tako državnim kot nedržavnim subjektom, predstavlja eno od najhujših groženj mednarodni stabilnosti in varnosti. Zato pogodbenici soglašata o sodelovanju in prispevanju k boju proti širjenju orožja za množično uničenje in načinom njegovega prenosa, ob celovitem upoštevanju in izvajanju zavez na državni ravni, ki sta jih sprejeli v okviru mednarodnih sporazumov o razorožitvi in nerazširjanju kot tudi drugih zadevnih mednarodnih obveznosti. Pogodbenici soglašata, da ja ta določba bistvena sestavina tega sporazuma in da bo del političnega dialoga, ki bo spremljal in utrdil to podlago.

Poleg tega pogodbenici soglašata o sodelovanju in prispevanju k boju proti širjenju orožja za množično uničenje in načinom njegovega prenosa:

– s sprejetjem ukrepov za podpis, ratifikacijo ali pristop k ustreznim mednarodnim instrumentom, s ciljem njihovega polnega izvajanja;

– z uvedbo učinkovitega nacionalnega sistema nadzora izvoza, tako za nacionalni izvoz kot tranzit blaga, povezan z orožjem za množično uničenje, vključno z nadzorom končne uporabe, izvedene na tehnologijah z dvojno rabo v okviru orožja za množično uničenje in določitvijo učinkovitih kazni v primeru kršenja nadzora izvoza. Ta dialog se lahko odvija na regionalni osnovi.

ČLEN 5

Politični dialog na ministrski ravni poteka v okviru Sveta za sodelovanje, ustanovljenega po členu 77, ali ob drugih priložnostih, po vzajemnem dogovoru.

ČLEN 6

Pogodbenici sta uvedli druge postopke in mehanizme političnega dialoga, zlasti v naslednjih oblikah:

– redna srečanja visokih uradnikov, ki predstavljajo Skupnost in njene države članice na eni strani ter Republiko Tadžikistan na drugi strani;

– polno uporabo vseh diplomatskih poti med pogodbenicama, zlasti z ustreznimi dvostranskimi in večstranskimi stiki, vključno s srečanji v okviru Organizacije združenih narodov, na srečanjih KVSE in drugje;

– vsa druga sredstva, kot so srečanja strokovnjakov, ki bi lahko prispevala k utrjevanju in razvoju političnega dialoga.

NASLOV III

BLAGOVNA MENJAVA

ČLEN 7

1. Pogodbenici si medsebojno odobravata obravnavo po načelu največjih ugodnosti na vseh področjih glede:

– carin in dajatev, ki se uporabljajo pri uvozu in izvozu, vključno z načinom pobiranja takšnih carin in dajatev;

– določb o carinjenju, tranzitu, skladiščenju in pretovarjanju;

– davkov in drugih notranjih dajatev vseh vrst, ki se uporabljajo posredno ali neposredno za uvoženo blago;

– načinov plačil in prenosov teh plačil;

– pravil o prodaji, nakupu, prevozu, distribuciji in rabi blaga na notranjem trgu.

2. Določbe odstavka 1 se ne uporabljajo za:

a)

ugodnosti, odobrene z namenom oblikovanja carinske unije ali območja proste trgovine ali kot posledica oblikovanja take unije ali območja;

b)

ugodnosti, odobrene posameznim državam v skladu s pravili STO in drugimi mednarodnimi dogovori v korist držav v razvoju;

c)

ugodnosti, priznane sosednjim državam, z namenom olajšati obmejni promet.

3. Določbe odstavka 1 se ne uporabljajo v prehodnem obdobju, ki se izteče pet let po začetku veljavnosti tega sporazuma, za ugodnosti iz Priloge I, ki jih Republika Tadžikistan priznava drugim državam, nastalim po razpadu ZSSR.

ČLEN 8

1. Pogodbenici soglašata, da je načelo prostega tranzita temeljni pogoj za doseganje ciljev tega sporazuma.

V tej zvezi vsaka pogodbenica zagotavlja neomejen tranzit preko svojega ozemlja ali čez njega za blago s poreklom s carinskega območja ali ki je namenjeno na carinsko območje druge pogodbenice.

2. Med pogodbenicama se uporabljajo pravila iz odstavkov 2, 3, 4 in 5 člena V GATT 1994.

3. Pravila iz tega člena ne vplivajo na posebna pravila, o katerih sta se sporazumeli pogodbenici glede specifičnih sektorjev, zlasti prevoz, ali proizvodov.

ČLEN 9

Brez vpliva na pravice in obveznosti iz mednarodnih konvencij o začasnem sprejemu blaga, ki zavezujejo pogodbenici, lahko vsaka pogodbenica odobri drugi oprostitev uvoznih dajatev in carin na začasno uvoženo blago, v primerih in po postopkih, predvidenih v kateri koli mednarodni konvenciji s tega področja, ki ju zavezuje, v skladu z nacionalno zakonodajo. Upoštevajo se pogoji pod katerimi je zadevna pogodbenica sprejela obveznosti, ki izhajajo iz take konvencije.

ČLEN 10

1. Blago s poreklom iz Republike Tadžikistan se uvaža v Skupnost brez količinskih omejitev, ali ukrepov z enakim učinkom, brez vpliva na določbe členov 12, 15 in 16 tega sporazuma.

2. Blago s poreklom iz Skupnosti se uvaža v Republiko Tadžikistan brez količinskih omejitev ali ukrepov z enakim učinkom, brez vpliva na določbe členov 12, 15 in 16 tega sporazuma.

ČLEN 11

Blagovna menjava med pogodbenicama poteka po tržnih cenah.

ČLEN 12

1. Kadar se kateri koli izdelek uvaža na ozemlje ene pogodbenice v povečanih količinah in pod pogoji, ki povzročijo ali bi lahko povzročili znatno škodo domačim proizvajalcem podobnih ali neposredno konkurenčnih izdelkov, lahko Skupnost ali Republika Tadžikistan, po potrebi, sprejmeta ustrezne ukrepe v skladu z naslednjimi postopki in pogoji.

2. Preden sprejmeta ukrepe, ali v primerih, za katere velja odstavek 4, čimprej po njihovem sprejemu, Skupnost oziroma Republika Tadžikistan, posredujeta Svetu za sodelovanje vse pomembne informacije, da le-ta poišče rešitev, ki bo sprejemljiva za obe pogodbenici, kakor to predvideva Naslov XI.

3. Če po posvetovanjih pogodbenici ne dosežeta sporazuma o ukrepih za preprečevanje nastalih razmer v 30 dneh od obvestila Svetu za sodelovanje, lahko stranka, ki je posvetovanje zahtevala, omeji uvoz zadevnega proizvoda v tolikšni meri in za toliko časa, kakor je potrebno, da se prepreči ali popravi škoda, ali sprejme druge ustrezne ukrepe.

4. V kritičnih okoliščinah, ko bi odlašanje povzročilo težko popravljivo škodo, lahko pogodbenici sprejmeta ukrepe pred posvetovanjem, pod pogojem, da se posvetovanja začnejo takoj po uvedbi teh ukrepov.

5. Pri izbiri ukrepov iz tega člena pogodbenici dajeta prednost tistim, ki najmanj škodijo doseganju ciljev tega sporazuma.

6. Nobena določba tega člena ne vpliva in ne preprečuje, da bi katera pogodbenica sprejela protidampinške ali izravnalne ukrepe v skladu s členom VI GATT 1994, Sporazumom o izvajanju člena VI GATT 1994, Sporazumom o subvencijah in izravnalnih ukrepih ali z njimi povezano nacionalno zakonodajo.

ČLEN 13

Pogodbenici se zavezujeta, da bosta glede na okoliščine prilagodile določbe tega sporazuma o medsebojni blagovni menjavi, zlasti glede na položaj, ki bo nastal po vstopu Republike Tadžikistan v STO. Svet za sodelovanje lahko za pogodbenici pripravi priporočila o prilagoditvah, ki lahko, če so sprejeta, začnejo veljati na podlagi sporazuma med pogodbenicama v skladu z njunimi zadevnimi postopki.

ČLEN 14

Sporazum ne izključuje prepovedi ali omejitev uvoza, izvoza ali tranzita blaga, ki so utemeljene z javno moralo, javnim redom, javno varnostjo, varovanjem zdravja in življenja ljudi, živali ali rastlin, varstvom naravnih virov, z varstvom nacionalnih bogastev z umetniško, zgodovinsko ali arheološko vrednostjo ali z varstvom intelektualne, industrijske in poslovne lastnine ali s predpisi v zvezi z zlatom in srebrom. Vendar pa take prepovedi ali omejitve ne smejo biti sredstvo samovoljne diskriminacije ali prikrite omejitve trgovine med pogodbenicama.

ČLEN 15

Trgovino s tekstilnimi izdelki iz poglavij 50 do 63 kombinirane nomenklature ureja ločen dvostranski sporazum. Po poteku veljavnosti ločenega sporazuma se tekstilni izdelki vključijo v ta sporazum.

ČLEN 16

Trgovina z jedrskim materialom poteka v skladu z določbami Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo. Po potrebi se ta trgovina uredi z določbami posebnega sporazuma, ki se sklene med Evropsko skupnostjo za atomsko energijoin Republiko Tadžikistan.

NASLOV IV

DOLOČBE O TRGOVINI IN NALOŽBAH

POGLAVJE I

POGOJI ZA DELOVNO SILO

ČLEN 17

1. Ob upoštevanju v vsaki državi članici Skupnosti veljavnih zakonov, pogojev in postopkov si Skupnost in države članice prizadevajo zagotavljati, da tadžikistanski državljani z zakonitim prebivališčem in zaposleni na ozemlju države članice, zaradi svojega državljanstva niso diskriminirani glede na državljane države članice, v zvezi s pogoji dela, plačilom za opravljeno delo ali v zvezi z odpuščanjem delavcev.

2. Ob upoštevanju v Republiki Tadžikistan veljavnih zakonov, pogojev in postopkov, si Republika Tadžikistan prizadeva zagotavljati, da državljani države članice, z zakonitim prebivališčem in zaposleni na ozemlju Republike Tadžikistan, zaradi svojega državljanstva niso diskriminirani glede na državljane Tadžikistana, v zvezi s pogoji za delo, plačilom za opravljeno delo ali v zvezi z odpuščanjem delavcev.

ČLEN 18

Svet za sodelovanje preuči, kaj je mogoče izboljšati pri delovnih pogojih za poslovneže v skladu z mednarodnimi obveznostmi pogodbenic, zlasti z obveznostmi, določenimi v dokumentu z Bonske konference KVSE.

ČLEN 19

Svet za sodelovanje pripravi priporočila za izvajanje členov 17 in 18.

POGLAVJE II

POGOJI ZA USTANAVLJANJE IN DELOVANJE DRUŽB

ČLEN 20

1. Skupnost in njene države članice v skladu s členom 22 točka (d) za ustanavljanje tadžikistanskih družb zagotavljajo enako ugodno obravnavo, kot jo priznavajo družbam katere koli tretje države.

2. Ne glede na pridržke, navedene v Prilogi II, Skupnost in njene države članice hčerinskim družbam tadžikistanskih družb, ki so ustanovljene na njihovem ozemlju, zagotavljajo enako ugodno obravnavo, kot jo priznavajo družbam Skupnosti glede njihovega delovanja.

3. Skupnost in njene države članice podružnicam tadžikistanskih družb, ki so ustanovljene na njihovem ozemlju, zagotavljajo enako ugodno obravnavo, kot jo priznavajo podružnicam katere koli tretje države glede njihovega delovanja.

4. Republika Tadžikistan za ustanavljanje družb Skupnosti v skladu s členom 22 točka (d) zagotavlja enako ugodno obravnavo, kot jo priznava tadžikistanskim družbam ali družbam katere koli tretje države, če je ta ugodnejša.

5. Republika Tadžikistan hčerinskim družbam ali podružnicam družb Skupnosti, ustanovljenim na njenem ozemlju, zagotavlja enako ugodno obravnavo, kot jo priznava svojim družbam ali njihovim podružnicam ali družbam ali podružnicam katere koli tretje države oziroma zagotavlja tisto obravnavo, ki je ugodnejša za njihovo delovanje.

ČLEN 21

1. Določbe člena 20 se ne uporabljajo za zračni promet, promet po celinskih plovnih poteh ter za pomorski promet.

2. Ne glede na to, vsaka pogodbenica dovoli družbi druge pogodbenice poslovno prisotnost na svojem ozemlju, za dejavnosti ladijskih prevoznikov, ki zagotavljajo storitve mednarodnega pomorskega prometa vključno z kombiniranim prevozom, ki vključujejo pomorski del prometne verige, v obliki hčerinskih družb ali podružnic, pod enako ugodnimi pogoji glede ustanavljanja in poslovanja, kot jih priznava lastnim družbam ali hčerinskim družbam ali podružnicam katere koli tretje države, oziroma pod ugodnejšimi pogoji.

Te dejavnosti med drugim zajemajo:

a)

trženje in prodajo storitev pomorskega prometa in z njim povezanih storitev neposredno strankam, od ponudbe do izstavitve računa, ne glede na to, ali te storitve opravlja ali nudi ponudnik storitev sam ali ponudniki storitev, s katerimi ima ponudnik storitev stalne poslovne stike;

b)

nakup in uporabo za svoj račun ali za račun svojih strank (in preprodajo svojim strankam) kakršnih koli prometnih in z njimi povezanih storitev, vključno s storitvami notranjega prometa na kateri koli način, zlasti po celinskih plovnih poteh, cestah in železnici, nujnih za zagotavljanje povezanih storitev;

c)

priprava prevoznih listin, carinskih dokumentov ali drugih dokumentov o poreklu in vrsti blaga v prometu;

d)

nudenje poslovnih informacij na kakršen koli način, vključno z računalniškimi informacijskimi sistemi in izmenjavo elektronskih podatkov (ob upoštevanju vseh nediskriminacijskih omejitev glede elektronskega komuniciranja);

e)

vzpostavitev poslovnih povezav, vključno z deležem v kapitalu družbe in nastavitve lokalnega osebja (ali v primeru tujega osebja v skladu z ustreznimi določbami tega sporazuma) z lokalnim ladijskim prevoznikom;

f)

organiziranje, v imenu družb, pristanka ladij ali po potrebi prevzema tovora.

ČLEN 22

Za namene tega sporazuma:

a)

»družba Skupnosti« oziroma »tadžikistanska družba«: pomeni družbo, ustanovljeno v skladu s predpisi države članice oziroma Tadžikistana, z uradnim sedežem ali osrednjo upravo ali glavno poslovno enoto na ozemlju Skupnosti oziroma Republike Tadžikistan. Vendar pa, če ima družba, ustanovljena v skladu s predpisi države članice oziroma Republike Tadžikistan, samo svoj uradni sedež na ozemlju Skupnosti oziroma Republike Tadžikistan, se taka družba šteje za družbo Skupnosti oziroma Republike Tadžikistan, če je njeno delovanje v dejanski in trajni povezavi z gospodarstvom ene od držav članic oziroma Republike Tadžikistan.

b)

»hčerinska družba« neke družbe, pomeni družbo pod dejanskim nadzorom prve družbe.

c)

»podružnica« neke družbe, pomeni poslovno enoto, ki ni pravna oseba, je pa po pojavni obliki stalna enota, kot na primer izpostava matične družbe, ima svojo upravo in je materialno opremljena za poslovanje s tretjimi osebami, tako da jim, čeprav vedo, da bo, če bo potrebno, vzpostavljena pravna povezanost z matično družbo, ki ima svojo upravo v tujini, ni treba poslovati neposredno z matično družbo, ampak lahko svoje posle opravijo v poslovni enoti, ki je izpostava matične družbe.

d)

»pravica do ustanavljanja«: za družbe Skupnosti ali tadžikistanske iz točke (a), pomeni pravico začeti izvajati gospodarske dejavnosti v obliki ustanavljanja hčerinskih družb in podružnic v Tadžikistanu oziroma v Skupnosti.

e)

»delovanje«: pomeni izvajanje gospodarske dejavnosti.

f)

»gospodarske dejavnosti«: pomenijo industrijske in trgovinske dejavnosti ter svobodne poklice.

Glede mednarodnega pomorskega prevoza vključno z kombiniranimi prevozi, ki vključujejo pomorski del prevozne verige, veljajo določbe tega poglavja in poglavja III tudi za državljane držav članic oziroma Republike Tadžikistan, ki imajo sedež zunaj Skupnosti oziroma Republike Tadžikistan, in za ladijske prevoznike, ki so registrirani zunaj Skupnosti oziroma Republike Tadžikistan in so pod nadzorom državljanov države članice oziroma državljanov Republike Tadžikistan, če so njihova plovila registrirana v tej državi članici oziroma Republiki Tadžikistan v skladu z njuno zakonodajo.

ČLEN 23

1. Ne glede na druge določbe tega sporazuma se eni izmed pogodbenic ne sme preprečiti, da sprejme varovalne ukrepe, zlasti glede ukrepov za zaščito investitorjev, vlagateljev, imetnikov zavarovalnih polic ali oseb, ki so v fiduciarnem razmerju z izvajalcem finančnih storitev, ali da bi se zagotovila celovitost in stabilnost finančnega sistema. V kolikor ti ukrepi niso v skladu z določbami tega sporazuma, jih pogodbenica ne sme uporabiti kot sredstvo izognitve obveznostim po tem sporazumu.

2. Nobena določba tega sporazuma pogodbenici ne nalaga dolžnosti, da razkrije ukrepe, ki se nanašajo na posle in račune posameznih strank ali katere koli zaupne ali zaščitene podatke, s katerimi razpolagajo javni subjekti.

3. Za namene tega sporazuma »finančne storitve« pomenijo dejavnosti, opisane v Prilogi III.

ČLEN 24

Določbe tega sporazuma ne vplivajo na uporabo katerega koli ukrepa s strani ene ali druge pogodbenice, ki je potreben, da se prepreči uporaba določb tega sporazuma za izogibanje njenim ukrepom glede dostopa tretjih držav na njen trg.

ČLEN 25

1. Ne glede na določbe poglavja I ima družba Skupnosti oziroma tadžikistanska družba, ustanovljena na ozemlju Republike Tadžikistan oziroma Skupnosti, pravico v eni od svojih hčerinskih družb ali podružnic v skladu z veljavnimi predpisi države gostiteljice tako ustanovljene družbe na ozemlju Republike Tadžikistan oziroma Skupnosti zaposliti ali imeti zaposlene delavce državljane držav članic Skupnosti oziroma Republike Tadžikistan pod pogojem, da so te osebe ključno osebje, kot je opredeljeno v odstavku 2 tega člena, in da so zaposlene izključno pri družbah, hčerinskih družbah ali podružnicah. Dovoljenja za bivanje in delo tako zaposlenih oseb se izdajajo samo za čas zaposlitve.

2. Ključno osebje prej omenjenih družb, v nadaljnjem besedilu »organizacij«, je »znotraj podjetja premeščeno osebje«, kot je opredeljeno v točki (c), po spodaj navedenih kategorijah, pod pogojem, da je organizacija pravna oseba in da so bile te osebe pri njej zaposlene ali so bile njeni družbeniki (razen večinskih delničarjev) vsaj eno leto pred premestitvijo:

a)

osebe na vodilnih položajih v organizaciji, ki zlasti vodijo upravljanje podjetja, pri čemer jih nadzorujejo ali na splošno usmerjajo upravni odbor ali delničarji podjetja ali drug enakovreden organ, pri čemer pristojnost navedenih oseb obsega:

– vodenje podjetja, njegove službe ali oddelka,

– nadziranje in usmerjanje drugih nadzornih, poslovodnih ali strokovnih delavcev,

– zaposlovanje ali odpuščanje oziroma priporočanje zaposlovanja ali odpuščanja ter drugi kadrovski ukrepi.

b)

osebe, zaposlene v organizaciji, s posebnimi znanji, bistvenimi za poslovanje, raziskovalno opremo, tehnologijo ali vodenje podjetja. Ocena posebnega znanja lahko poleg posebnega znanja, značilnega za podjetje, vključuje tudi visoko stopnjo strokovne usposobljenosti glede na vrsto dela ali dejavnosti, ki zahteva posebno tehnično znanje, vključno s pripadnostjo poklicu, za opravljanje katerega je potrebno posebno dovoljenje.

c)

»premeščenec znotraj podjetja« je fizična oseba, ki dela znotraj organizacije na ozemlju pogodbenice in je zaradi opravljanja gospodarske dejavnosti začasno premeščena na ozemlje druge pogodbenice; zadevna organizacija mora imeti svoj glavni sedež poslovanja na ozemlju pogodbenice, zadevna oseba mora biti premeščena v hčerinsko podjetje oziroma v podružnico te organizacije, ki dejansko opravlja podobno gospodarsko dejavnost na ozemlju druge pogodbenice.

ČLEN 26

1. Pogodbenici si v največji možni meri prizadevata, da ne sprejemata ukrepov ali dejanj, ki bi ustvarili strožje pogoje za ustanavljanje in poslovanje podjetij druge pogodbenice kot so bili na dan pred podpisom Sporazuma.

2. Določbe tega člena ne vplivajo na uporabo določb iz člena 34: primere, predvidene v členu 34, urejajo izključno določbe navedenega člena.

3. V duhu partnerstva in sodelovanja in v skladu z določbami člena 40 vlada Republike Tadžikistan obvesti Skupnost o namenu predložitve nove zakonodaje ali sprejetja novih predpisov, ki bi v Republiki Tadžikistan lahko poostrili pogoje za ustanavljanje in poslovanje podružnic in hčerinskih družb podjetij Skupnosti v primerjavi s položajem, kot je bil dan pred podpisom Sporazuma. Skupnost lahko od Republike Tadžikistan zahteva, da ji posreduje predloge takšne zakonodaje ali predpisov in da o teh predlogih začne posvetovanja.

4. Če bi sprejem nove zakonodaje ali predpisov v Republiki Tadžikistan lahko poostril pogoje za poslovanje hčerinskih družb in podružnic podjetij Skupnosti, ustanovljenih v Republiki Tadžikistan, v primerjavi s položajem, obstoječim na dan podpisa tega sporazuma, se ta zakonodaja oziroma predpisi za hčerinske družbe in podružnice, ki so na dan začetka veljavnosti zakona ali drugega predpisa že ustanovljene v Republiki Tadžikistan, ne uporabljajo še tri leta po njihovem sprejemu.

POGLAVJE III

ČEZMEJNO OPRAVLJANJE STORITEV MED SKUPNOSTJO IN REPUBLIKO TADŽIKISTAN

ČLEN 27

1. V skladu z določbami tega poglavja se pogodbenici zavezujeta, da bosta sprejeli ustrezne ukrepe, s katerimi bosta postopno omogočili, da družbe Skupnosti ali Republike Tadžikistan, ustanovljene v državi pogodbenici, ki ni država pogodbenica, kateri so te storitve namenjene, opravljajo storitve, ob upoštevanju razvoja storitvenega področja v pogodbenicah.

2. Svet za sodelovanje pripravi potrebna priporočila za izvajanje odstavka 1.

ČLEN 28

Pogodbenici sodelujeta z namenom razvijanja tržno usmerjenega storitvenega sektorja v Republiki Tadžikistan.

ČLEN 29

1. Pogodbenici se zavezujeta, da bosta v mednarodnem pomorskem prometu dejansko uporabljali načelo neomejenega dostopa do trga in prometa na podlagi tržnih zakonitosti.

a)

Navedena določba ne vpliva na pravice in obveznosti, ki izhajajo iz konvencije Organizacije združenih narodov o Kodeksu poslovanja za linijske prevoznike, kot se uporabljajo za eno ali drugo pogodbenico tega sporazuma. Nelinijski prevozniki lahko prosto konkurirajo linijskim prevoznikom, če se ravnajo po načelu lojalne konkurence na podlagi tržnih zakonitosti.

b)

Pogodbenici se zavezujeta, da bosta s suhim in tekočim razsutim tovorom poslovali v skladu z načelom svobodne konkurence.

2. Pri uporabi načel iz odstavka 1 pogodbenici:

a)

od začetka veljavnosti tega sporazuma ne uporabljata določb o delitvi tovora iz dvostranskih sporazumov med katerokoli državo članico Skupnosti in nekdanjo Sovjetsko zvezo;

b)

ne vključujeta klavzul o delitvi tovora v prihodnje dvostranske sporazume s tretjimi državami, razen v izjemnih okoliščinah, ko bi družbe za linijske prevoze iz ene ali druge pogodbenice tega sporazuma sicer ne imele učinkovite možnosti za redno trgovsko linijo z zadevno tretjo državo;

c)

v prihodnjih dvostranskih sporazumih prepovedujeta dogovore o delitvi tovora glede suhega in tekočega razsutega tovora;

d)

z začetkom veljavnosti tega sporazuma odpravita vse enostranske ukrepe ter upravne, tehnične in druge ovire, ki bi lahko imele omejevalne ali diskriminacijske učinke na prosto opravljanje storitev v mednarodnem pomorskem prometu.

3. Vsaka pogodbenica zlasti zagotavlja ladjam, s katerimi poslujejo državljani ali podjetja druge pogodbenice, enako ugodno obravnavo kot svojim ladjam glede dostopa do pristanišč za mednarodni promet, uporabe infrastrukture in pomožnih pomorskih storitev v pristaniščih, ter glede s tem povezanih pristojbin in taks, carinskih objektov in določitve privezov ter naprav za natovarjanje in raztovarjanje.

ČLEN 30

Za zagotovitev usklajenega razvoja prevoza med pogodbenicama v skladu z njunimi tržnimi potrebami, se lahko pogoji vzajemnega dostopa na trg in zagotavljanja prevoznih storitev po cesti, železnici in celinskih plovnih poteh in, če je primerno, v zračnem prometu uredijo s posebnimi sporazumi, o katerih se pogodbenici dogovorita po začetku veljavnosti tega sporazuma.

POGLAVJE IV

SPLOŠNE DOLOČBE

ČLEN 31

1. Določbe tega naslova se uporabljajo ob upoštevanju omejitev, utemeljenih z javnim redom, javno varnostjo ali javnim zdravjem.

2. Ne uporabljajo se za dejavnosti, ki so na ozemlju vsake od pogodbenic, tudi če le začasno, povezane z izvajanjem javne oblasti.

ČLEN 32

Za izvajanje tega naslova nobena določba Sporazuma pogodbenicama ne preprečuje uporabe njunih zakonov ali drugih predpisov v zvezi z vstopom v državo in bivanjem v njej, zaposlitvijo, pogoji dela, ustanavljanjem podjetij s strani fizičnih oseb in opravljanjem storitev, pod pogojem, da jih pogodbenici uporabljata tako, da z uporabo ne izničita ali omejita koristi, ki za eno od pogodbenic izhajajo iz posamezne določbe tega sporazuma. Ta določba ne vpliva na uporabo člena 31.

ČLEN 33

Določbe poglavij II, III in IV veljajo tudi za družbe, ki jih nadzirajo ali so v izključni skupni lasti tadžikistanskih družb in družb Skupnost.

ČLEN 34

Obravnava, ki jo posamezna pogodbenica odobrava drugi pogodbenici v skladu s tem sporazumom, glede sektorjev ali ukrepov, ki jih pokriva Splošni sporazum o trgovini s storitvami (GATS), že en mesec pred začetkom veljavnosti ustreznih obveznosti iz Splošnega sporazuma o trgovini s storitvami, ne sme biti bolj ugodna, kot je obravnava, ki jo ta pogodbenica odobrava v skladu z določbami GATS za vsak posamezen storitveni sektor, podsektor ali način zagotavljanja storitev.

ČLEN 35

Za namene poglavij II, III in IV se ne upošteva obravnava, ki jo zagotavljajo Skupnost, njene države članice ali Republika Tadžikistan v skladu z zavezami iz sporazumov o gospodarski integraciji, sklenjenimi v skladu z načeli člena V GATS.

ČLEN 36

1. Obravnava po načelu največjih ugodnosti, odobrena v skladu z določbami tega naslova, ne velja za davčne ugodnosti, ki jih pogodbenici zagotavljata ali jih bosta zagotavljali v prihodnje na podlagi sporazumov o izogibanju dvojnemu obdavčenju ali drugih davčnih dogovorov.

2. Določbe tega naslova se ne uporabljajo tako, da bi pogodbenicama preprečevale sprejemanje ali uporabo ukrepov za preprečevanje izogibanja davkom ali davčnim utajam v skladu z določbami o davkih sporazumov o izogibanju dvojnemu obdavčenju ali drugih davčnih dogovorov oziroma notranje davčne zakonodaje.

3. Določbe tega naslova se ne uporabljajo tako, da bi državam članicam ali Republiki Tadžikistan preprečevale razliko pri uporabi ustreznih določb svoje davčne zakonodaje pri razlikovanju med davkoplačevalci, ki imajo različen položaj, zlasti glede na kraj njihovega bivanja.

ČLEN 37

Brez poseganja v člen 24, se nobene določbe poglavij II, III in IV ne more razlagati, kot da omogoča:

– državljanom držav članic oziroma Republike Tadžikistan, da vstopajo ali bivajo na ozemlju Republike Tadžikistan oziroma Skupnosti v kakršnem koli svojstvu, zlasti kot delničarji ali družbeniki v družbi, kot člani upravnega organa ali zaposleni ali kot ponudniki oziroma uporabniki storitev;

– hčerinskim družbam ali podružnicam tadžikistanskih družb v Skupnosti, da na ozemlju Skupnosti zaposlijo ali posredujejo zaposlitev tadžikistanskim državljanom;

– tadžikistanskim hčerinskim družbam ali podružnicam družb Skupnosti, da na ozemlju Republike Tadžikistan zaposlijo ali posredujejo zaposlitev državljanom držav članic;

– tadžikistanskim družbam ali hčerinskim družbam ali podružnicam tadžikistanskih družb v Skupnosti, da zaposlijo tadžikistanske državljane, da delujejo v imenu in pod nadzorom drugih oseb po pogodbi o začasni zaposlitvi;

– družbam Skupnosti ali tadžikistanskim hčerinskim družbam ali podružnicam družb Skupnosti, da zaposlijo državljane držav članic po pogodbi o začasni zaposlitvi.

POGLAVJE V

TEKOČA PLAČILA IN KAPITAL

ČLEN 38

1. Pogodbenici se obvezujeta, da bosta v prosto konvertibilni valuti dovoljevali vsa plačila na tekoči račun plačilne bilance med prebivalci Skupnosti in Republike Tadžikistan, ki so povezana s pretokom blaga, storitev ali oseb v skladu z določbami tega sporazuma.

2. Glede transakcij s kapitalskega računa plačilne bilance pogodbenici od začetka veljavnosti tega sporazuma zagotovita prost pretok kapitala v zvezi z neposrednimi naložbami v družbe, ustanovljene v skladu s predpisi države gostiteljice, in v zvezi z naložbami v skladu z določbami poglavja II, kakor tudi likvidacijo ali povrnitev teh naložb ali kakršnega koli dobička, ki iz njih izvira.

3. Brez vpliva na določbe odstavka 2 ali odstavka 5 se od začetka veljavnosti tega sporazuma ne uvajajo nove devizne omejitve na pretok kapitala in s tem povezanimi tekočimi plačili med rezidenti Skupnosti in Republike Tadžikistan, obstoječi dogovori pa se ne smejo poostriti.

4. Pogodbenici se medsebojno posvetujeta z namenom, da med Skupnostjo in Republiko Tadžikistan omogočita lažji pretok drugih oblik kapitala kot tistih iz odstavka 2, z namenom uresničevanja ciljev tega sporazuma.

5. Na osnovi določb tega člena lahko Republika Tadžikistan, dokler ni vzpostavljena popolna konvertibilnost tadžikistanske valute v smislu člena VIII statuta Mednarodnega denarnega sklada (MDS), v izjemnih okoliščinah uvede menjalne omejitve za odobravanje ali najemanje kratko- in srednjeročnih finančnih posojil, če so ji naložene takšne omejitve glede odobravanja takšnih posojil in so dovoljene glede na njen status v MDS. Republika Tadžikistan izvaja te omejitve na nediskriminacijski način. Uporabljajo se na način, da čim manj motijo izvajanje tega sporazuma. Republika Tadžikistan nemudoma obvesti Svet za sodelovanje o uvedbi takšnih ukrepov in o vseh možnih spremembah teh ukrepov.

6. Če v izjemnih okoliščinah prost pretok kapitala med Skupnostjo in Republiko Tadžikistan povzroči ali grozi s povzročitvijo resnih težav pri delovanju tečajne ali monetarne politike Skupnosti ali Republike Tadžikistan, lahko Skupnost oziroma Republika Tadžikistan za največ šest mesecev sprejmeta zaščitne ukrepe v zvezi s pretokom kapitala med Skupnostjo in Republiko Tadžikistan, če so taki ukrepi nujno potrebni, kar pa ne posega v odstavka 1 in 2.

POGLAVJE VI

VARSTVO INTELEKTUALNE, INDUSTRIJSKE IN POSLOVNE LASTNINE

ČLEN 39

1. V skladu z določbami tega člena in Priloge IV, Republika Tadžikistan nadaljuje z izboljševanjem varstva pravic intelektualne, industrijske in poslovne lastnine z namenom, da ob koncu petega leta po začetku veljavnosti tega sporazuma zagotovi raven varstva, ki je podobna ravni varstva v Skupnosti, vključno z učinkovitimi sredstvi za uveljavljanje teh pravic.

2. Ob koncu petega leta po začetku veljavnosti Sporazuma bo Republika Tadžikistan pristopila k večstranskim konvencijam o intelektualni, industrijski in poslovni lastnini iz odstavka 1 Priloge IV, katerih pogodbenice so države članice, ali ki jih države članice dejansko uporabljajo v skladu z ustreznimi določbami teh konvencij. Skupnost bo zagotovila pomoč za izvajanje te določbe, kjer bo to mogoče.

NASLOV V

SODELOVANJE NA PODROČJU ZAKONODAJE

ČLEN 40

1. Pogodbenici priznavata, da je pomemben pogoj krepitve gospodarskih vezi med Republiko Tadžikistan in Skupnostjo približevanje obstoječe in bodoče zakonodaje Republike Tadžikistan zakonodaji Skupnosti. Republika Tadžikistan si prizadeva zagotoviti postopno skladnost svoje zakonodaje z zakonodajo Skupnosti.

2. Približevanje zakonodaje zajema zlasti naslednja področja: carinsko pravo, pravo družb, bančno pravo in pravo drugih finančnih storitev, računovodstvo in obdavčenje podjetij, pravo intelektualne lastnine, varstvo delavcev pri delu, pravo konkurence, vključno z vsemi z njim povezanimi vprašanji in prakso v zvezi s trgovino, javna naročila, varstvo zdravja in življenja ljudi, živali in rastlin, okolje, varstvo potrošnikov, posredno obdavčevanje, tehnična pravila in standardi, jedrsko pravo in predpisi, promet ter elektronsko komuniciranje.

3. Skupnost nudi Republiki Tadžikistan ustrezno tehnično pomoč pri uveljavljanju teh ukrepov, ki lahko na primer vključuje:

– izmenjavo strokovnjakov,

– dobavo zgodnjih informacij, zlasti na področju zadevne zakonodaje,

– organizacijo seminarjev,

– usposabljanje oseb, povezanih s pripravo in izvajanjem zakonodaje,

– pomoč pri prevajanju zakonodaje Skupnosti na zadevnih področjih.

Zakon o ratifikaciji Sporazuma o partnerstvu in sodelovanju, ki vzpostavlja partnerstvo med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani in Republiko Tadžikistan na drugi strani s sklepno listino (MSESRT)

Časovnica