3809. Splošni pogoji poslovanja Javnega jamstvenega in preživninskega sklada Republike Slovenije
Direktorica Javnega jamstvenega in preživninskega sklada Republike Slovenije v skladu s 6. in 16. členom zakona o javnih skladih (Uradni list RS, št. 22/00) ter na podlagi 13. in 19. člena ustanovitvenega akta Javnega jamstvenega in preživninskega sklada Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 103/00) po predhodnem soglasju nadzornega sveta določa
S P L O Š N E P O G O J E P O S L O V A N J A Javnega jamstvenega in preživninskega sklada Republike Slovenije
Splošni pogoji poslovanja Javnega jamstvenega in preživninskega sklada Republike Slovenije (v nadaljevanju: sklad) opredeljujejo:
-
merila za določitev upravičencev do ugodnosti po zakonu o Javnem jamstvenem in preživninskem skladu Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 25/97, 10/98, 41/99, 53/99, 119/02, 61/06 - uradno prečiščeno besedilo in 78/06; v nadaljevanju: ZJSRS), iz naslova pravic delavcev v primeru insolventnosti delodajalca in iz naslova pravic otrok v primeru neplačevanja preživnin,
-
vsebino pravic in obveznosti sklada, upravičencev in tretjih oseb, na podlagi pravic, ki pripadajo upravičencem na podlagi ZJSRS,
-
prehode terjatev na sklad (subrogacija) in izterjavo.
II. UPRAVIČENCI DO SREDSTEV SKLADA
Upravičenci do sredstev sklada iz naslova pravic delavcev v primeru insolventnosti delodajalca in iz naslova pravic otrok v primeru neplačevanja preživnin, so opredeljeni v ZJSRS in zakonu o finančnem poslovanju podjetij (Uradni list RS, št. 54/99, 110/99; v nadaljevanju: ZFPPod).
1. Upravičenci iz naslova pravic delavcev v primeru insolventnosti delodajalca
Pravice v primeru insolventnosti delodajalca ima delavec, ki mu je delovno razmerje prenehalo zaradi insolventnosti delodajalca oziroma zaradi izbrisa delodajalca iz sodnega registra v skladu s 27. in na podlagi 35. člena ZFPPod (v nadaljnjem besedilu: upravičenec) v skladu z določili ZJPSRS in v skladu z določili ZFPPod.
Kadar ima delodajalec sedež v eni od drugih držav članic Evropske unije ali Evropskega gospodarskega prostora, ima delavec pravice iz naslova insolventnosti delodajalca v primeru, če je na podlagi pogodbe o zaposlitvi opravljal delo ali ga je običajno opravljal na ozemlju Republike Slovenije.
Delodajalec po teh splošnih pogojih je pravna ali fizična oseba s sedežem v Republiki Sloveniji ali drugi državi članici Evropske unije ali Evropskega gospodarskega prostora, ki svojo dejavnost opravlja v Republiki Sloveniji in ima z delavcem, ki opravlja delo ali ga običajno opravlja v Republiki Sloveniji, sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, v skladu z veljavno zakonodajo Republike Slovenije.
Pravic iz naslova insolventnosti delodajalca nima delavec, ki je sam ali skupaj s svojimi družinskimi člani večinski lastnik podjetja ali dejavnosti delodajalca in ima prevladujoč vpliv na njegovo poslovanje.
Za namene ugotavljanja pravic iz naslova insolventnosti delodajalca se za družinske člane delavce iz prejšnjega odstavka štejejo zakonec oziroma zunajzakonski partner, otroci, posvojenci in otroci zakonca ali zunajzakonskega partnerja ter starši oziroma posvojitelj, kot jih opredeljujejo predpisi o zakonski zvezi in družinskih razmerjih in partner, ki živi z delavcem v registrirani istospolni partnerski skupnosti.
Delodajalec je insolventen po teh splošnih pravilih:
-
če je nad njim začet stečajni postopek ali
-
če je sklep o potrditvi prisilne poravnave z načrtom finančne reorganizacije nad njim postal pravnomočen,
-
če je v eni od drugih držav članic Evropske unije ali Evropskega gospodarskega prostora, v kateri ima delodajalec sedež, uveden postopek insolventnosti v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 1346/2000 z dne 29. junija 2000 o postopkih v primeru insolventnosti (UL L št. 160 z dne 30. junija 2000, str. 1) in Uredbo Sveta (ES) št. 603/2005 z dne 12. aprila 2005 o spremembi seznamov postopkov v primeru insolventnosti, likvidacijskih postopkov in upraviteljev v prilogah A, B in C k Uredbi (ES) št. 1346/2000 o postopkih v primeru insolventnosti (UL L št. 100 z dne 20. aprila 2005, str. 1).
Upravičenec pridobi pravice iz naslova pravic delavcev v primeru insolventnosti delodajalca z dnem prenehanja delovnega razmerja.
Pogoj za pridobitev pravic je:
-
v primeru stečaja podjetja, da je delavec svoje pravice prijavil v rokih in na način, določen v zakonu o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji, za prijavljanje terjatev,
-
v primeru pravnomočnega sklepa o potrjeni prisilni poravnavi s finančno reorganizacijo, da je delavec zahteval varstvo svojih pravic v rokih in na način, določen v predpisih, ki urejajo delovna razmerja, če mu pravice niso bile priznane v skladu s temi predpisi,
-
v primeru postopka insolventnosti, ki teče v eni od drugih držav članic Evropske unije ali Evropskega gospodarskega prostora, da je delavec v skladu z določili postopka insolventnosti, ki je bil uveden v eni od drugih držav članic Evropske unije ali Evropskega gospodarskega prostora, prijavil svojo terjatev.
Ne glede na določbo prve alinee prejšnjega odstavka prijava terjatve v stečajnem postopku ni pogoj za pridobitev pravic po ZJSRS, če je bil stečajni postopek zaključen, ne da bi bila opravljena delitev upnikom, ker premoženje, ki bi prišlo v stečajno maso, ni zadoščalo niti za stroške stečajnega postopka oziroma je bilo neznatne vrednosti.
Pravice iz naslova insolventnosti delodajalca, ki se upravičencu priznajo na podlagi določil ZJSRS, so neodtujljive osebne materialne pravice in jih ni dopustno prenesti na drugega in ne podedovati.
2. Upravičenci iz naslova pravic otrok v primeru neplačevanja preživnin
Pravico do nadomestila preživnine po ZJSRS ima otrok:
-
ki mu je s pravnomočno sodbo ali začasno odredbo sodišča oziroma z dogovorom pri centru za socialno delo določena preživnina, ki je zavezanec ne plačuje,
-
ki je državljan Republike Slovenije in ima stalno prebivališče v Republiki Sloveniji,
-
ki je tujec in ima stalno bivališče v Republiki Sloveniji, če je tako odločeno z meddržavnim sporazumom ali ob pogoju vzajemnosti,
Šteje se, da preživninski zavezanec ne plačuje preživnine, če preživnina ni plačana zaporedoma tri mesce ali če jo preživninski zavezanec plačuje neredno.
Sklad pri odločanju o pravici do nadomestila preživnine upošteva kot merilo za neredno plačevanje preživnine iz prvega odstavka 21.b člena ZJSRS, če preživninski zavezanec dolguje skupaj vsaj znesek treh povprečnih mesečnih preživnin v zadnjih 12 mesecih pred vložitvijo zahtevka. Mesec, v katerem zastopnik vloži zahtevo, se ne šteje med zadnjih 12 mesecev.
Pravica do izplačila nadomestila preživnine traja do dopolnjenega 15. leta starosti, oziroma 18. leta starosti otroka, če ni v delovnem razmerju.
Otroku pripada pravica do nadomestila preživnine, če je postopek izvršbe po predpisih, ki urejajo izvršbo in zavarovanje, neuspešno zaključen ali če postopek izvršbe traja več kot tri mesce.
Kadar preživninski zavezanec biva v tujini, se pravica do nadomestila preživnine prizna, če otrokov zakoniti zastopnik skladno z mednarodnimi konvencijami in bilateralnimi sporazumi poda pisno zahtevo za izterjavo preživnine iz tujine.
Nadomestilo preživnine ne pripada otroku, ki:
-
živi v skupnem gospodinjstvu s preživninskim zavezancem,
-
je zaradi vzgoje, šolanja ali usposabljanja nameščen v zavod, v katerem ima pretežno brezplačno oskrbo.
III. VSEBINA PRAVIC IN OBVEZNOSTI SKLADA, UPRAVIČENCEV IN TRETJIH OSEB, NA PODLAGI PRAVIC, KI PRIPADAJO UPRAVIČENCEM NA PODLAGI ZJSRS
1. Iz naslova pravic delavcev v primeru insolventnosti delodajalca
Upravičenec izgubi pravice:
-
če mu je bila terjatev poravnana s strani stečajnega dolžnika oziroma delodajalca najmanj v višini določeni v drugem odstavku 19. člena ZJSRS pred izvršitvijo odločbe, izdane v postopku po ZJSRS;
-
če je dal neresnične podatke glede izpolnjevanja pogojev za pridobitev oziroma obseg pravic po ZJSRS;
-
če ni sporočil sprememb, ki lahko vplivajo na pridobitev oziroma obseg pravic po ZJSRS.
Sklad ima pravico zahtevati vrnitev sredstev povečanih za pripadajoče obresti in stroške postopkov, izplačanih po ZJSRS, če so bile pravice pridobljene na podlagi neresničnih podatkov oziroma če upravičenec ni sporočil skladu dejstev, ki vplivajo na pridobitev ali prenehanje pravic po ZJSRS.
2. Iz naslova pravic otrok v primeru neplačevanja preživnin