Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in...

3253. Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu in tehničnih ukrepih za dela pri raziskovanju in izkoriščanju mineralnih surovin na površinskih kopih

Na podlagi prvega in drugega odstavka 42. člena zakona o rudarstvu (Uradni list RS, št. 56/99 in 110/02 – ZGO-1) izdaja minister za okolje, prostor in energijo v soglasju z ministrom za delo, družino in socialne zadeve

P R A V I L N I K
o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu in tehničnih ukrepih za dela pri raziskovanju in izkoriščanju mineralnih surovin na površinskih kopih

PRVI DEL – SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

Ta pravilnik določa zahteve za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev, ki jih mora izvajalec rudarskih del upoštevati pri načrtovanju, oblikovanju, opremljanju in vzdrževanju delovnih mest pri raziskovanju in izkoriščanju mineralnih surovin na površini.

S tem pravilnikom se v pravni red Republike Slovenije prenaša Direktiva 92/104/EGS z dne 3. decembra 1992 o minimalnih zahtevah za izboljšanje varnosti in zdravja delavcev v dejavnostih površinskega in podzemnega pridobivanja rudnin (dvanajsta posebna direktiva v smislu člena 16(1) Direktive 89/391/EGS) (UL L št. 404 z dne 31. 12. 1992, str. 10).

Izvajalec rudarskih del mora določbe pravilnika, ki se nanašajo na zahteve v zvezi z ureditvijo delovnih mest pri izkoriščanju mineralnih surovin na površinskih kopih, upoštevati vedno, kadar to zahteva narava dela in v skladu z oceno tveganja delavcev pri delu.

2. člen

Ta pravilnik predpisuje tudi:

-

pogoje in zahteve, ki jih morajo izpolnjevati objekti, namenjeni za raziskovanje in izkoriščanje mineralnih surovin;

-

delovne in druge postopke pri izvajanju del pri raziskovanju in izkoriščanju mineralnih surovin;

-

ukrepe za varnost in zdravje pri izvajanju del v rudniških objektih, če se nanašajo na raziskovanje in izkoriščanje mineralnih surovin na površini ter

-

postopek in način opravljanja obvezne tehnične kontrole graditve in obratovanja rudniških objektov, naprav in postrojev v rudniških objektih.

Glede na določbe prejšnjega odstavka ureja ta pravilnik površinsko izkoriščanje nahajališč mineralnih surovin iz posameznih točk 3. člena zakona o rudarstvu: premoga (tč.1), bituminoznih skrilavcev (tč. 2), kovinskih (tč. 4) in nekovinskih (tč. 7) mineralnih surovin, naravnega kamna (tč. 8), tehničnega kamna (tč.11), proda, peska, ilovice, fliša in laporja (tč. 12) in lončarske, keramičarske in opekarske gline (tč. 13), in sicer za:

-

odpiranje, pripravo in površinsko izkoriščanje nahajališč;

-

pomožna dela;

-

glavne in pomožne stroje in postroje, ki se uporabljajo pri površinskem pridobivanju;

-

požarno varstvo.

3. člen

Pojmi, uporabljeni v tem v tem pravilniku, pomenijo:

1.

arhitektonski gradbeni kamen: je mineralna surovina, ki se pridobiva iz sedimentnih, magmatskih in metamorfnih kamnin v blokih in ploščah in se uporablja za arhitekturo, gradbeništvo, kiparstvo, za okrasne in druge namene;

2.

biološka sanacija: je ozelenjevanje zemljišča, prizadetega zaradi izkoriščanja rudnin;

3.

bloki za industrijsko predelavo: so kosi pridobljeni iz trdne kamnine, imajo obliko pravilnega paralelopipeda s šestimi obdelanimi ploskvami, so širši od 30 cm in imajo večji volumen od 3 m3;

4.

dela pri raziskovanju mineralnih surovin: so rudarska dela v določenem delu nahajališča mineralne surovine, da bi se ugotovile zaloge mineralnih surovin;

5.

delovišče: pomeni celotno delovno območje ali njegove dele na rudarskem obratu, ki je namenjeno raziskovanju in izkoriščanju mineralnih surovin na površini, na katerega imajo delavci dostop v zvezi z delovnimi zadolžitvami;

6.

delovno dovoljenje: je akt, v katerem so specificirani pogoji, ki morajo biti izpolnjeni pred začetkom dela, in ukrepi, s katerimi se zagotovi varnost in zdravje delavcev pri istočasnem opravljanju sicer nenevarnih del, ki lahko pri medsebojnem učinkovanju povzročijo nevarne situacije;

7.

drobljenec: je zmes drobljenih kamnitih zrn;

8.

glina: je drobnozrnata sedimentna kamenina, ki je v vlažnem stanju plastična in jo je mogoče oblikovati, po žganju pa otrdi in postane odporna proti mehanskim, toplotnim in kemičnim vplivom;

9.

glinokop: je kraj, kjer se izkorišča glina ali ilovica; tudi obrat za izkoriščanje gline ali ilovice;

10.

gramoz: je naravna zmes zrn peska in proda;

11.

gramoznica je kraj, kjer se izkorišča gramoz; tudi obrat za izkoriščanje gramoza;

12.

grušč je zmes ostrorobih kamnitih zrn, nastala pri preperevanju ali zaradi tektonskih obremenitev kamnin;

13.

ilovica: je glina z določeno vsebnostjo peska in je primerna za gojenje raznih kultur in opeko (glej tudi: glina, kamnina);

14.

izkoriščanje mineralnih surovin na površini: vse dejavnosti, pri katerih:

-

se redno pridobiva mineralne surovine na površini,

-

se izvaja poskusno pridobivanje mineralnih surovin na površini,

-

se izvaja priprava pridobljenih mineralnih surovin za prodajo, vendar brez predelave takšnih materialov;

15.

izvajalec rudarskih del je delodajalec v smislu zakona, ki ureja varnost in zdravje pri delu in ki izpolnjuje predpisane pogoje za delo v rudarski dejavnosti, je v Republiki Sloveniji registriran za rudarsko dejavnost in ima ustrezno dovoljenje za izvajanje del;

16.

kamen: (tehnični -, gradbeni -, okrasni -) je sinonim za kamnino (glej: kamnina), lahko v kosih ali raščenem stanju;

17.

kamnina: je sestavni del zemeljske skorje iz različno velikih zrn enega ali več mineralov in je lahko magmatskega, sedimentnega ali metamorfnega izvora;

18.

kamnolom: je kraj, kjer se izkorišča naravni ali tehnični kamen; tudi obrat za izkoriščanje naravnega ali tehničnega kamna;

19.

lomljenec: je v kamnolomu pridobljen (lomljen, odstreljen) kamen nepravilnih oblik za uporabo z ali brez dodatne obdelave;

20.

mivka: je drobnozrnata nevezana sedimentna kamnina, droben naplavinski pesek;

21.

naravni kamen: je mineralna surovina, ki se pridobiva iz sedimentnih, magmatskih in metamorfnih kamnin v blokih in ploščah in se uporablja za arhitekturo, gradbeništvo, kiparstvo, za okrasne in druge namene;

22.

obrežni kopi: so površinski kopi, katerih delovne površine mejijo na morje, jezero ali reko;

23.

pesek: je drobnozrnata rahla kamnina velikosti delcev od 0,02 do 2 mm, za betone tudi do 8 mm, okrogle, zaobljene, oglate ali ostrorobate oblike;

24.

peskokop: je kraj, kjer se izkorišča pesek ali gramoz; tudi obrat za izkoriščanje peska ali gramoza;

25.

plošče: so planparalelni kameni proizvodi, ki jih dobimo iz nahajališč ali z rezanjem blokov in tombolonov (na polnojarmeniku razrezane plošče) in so široke do 30 cm;

26.

površinski kop: je sinonim za rudnik s površinskim izkoriščanjem – glede na lego površine okolice ločimo višinske kope nad površino okolice in globinske kope pod površino okolice;

27.

površinsko izkoriščanje: je vrtanje, kopanje (zasekovanje, razstreljevanje, ripanje, hidravlično pridobivanje itd.), nakladanje (drobljenje), prevoz in odlaganje mineralnih surovin in nekoristnih hribin (jalovine), ki jih je treba premestiti zaradi pridobivanja mineralnih surovin iz nahajališč na površini;

28.

predelava: je primarno rezanje, transport in skladiščenje blokov in tombolonov, rezanje, poliranje, robljenje, transport in skladiščenje plošč arhitektonskega gradbenega kamna ter zbiranje in odlaganje odpadkov iz predelave;

29.

pridobivanje: je vrtanje, odstreljevanje, kopanje in rezanje (sekanje), nakladanje, transport, skladiščenje končnih proizvodov ter odkrivanje in odlaganje jalovine;

30.

primarni blok kamninske mase: je monolit, pridobljen iz matične kamninske mase; iz njega pozneje po potrebi dobimo bloke, primerne za industrijsko predelavo;

31.

prod: je zaobljen naplavinski kamninski material, ki ga sestavljajo prodniki velikosti nad 2 mm;

32.

prodišče je kraj, kjer se izkorišča pesek in prod;

33.

raziskovanje: je faza inženirsko-geoloških in rudarskih del, ki se opravljajo za ugotavljanje kakovosti in količin rudninskih zalog ter za določitev potrebnih tehnoloških parametrov za rudnine in spremljajoče kamnine;

34.

rekultiviranje: je postopek, s katerim zemljišče, ki je prizadeto zaradi izkoriščanja rudnin, spravimo v tako stanje, da ga lahko uporabljamo za določene namene;

35.

splošni akt o varnosti in zdravju pri delu: je splošni akt izvajalca rudarskih del, s katerim je urejeno področje varnosti in zdravja pri delu v skladu s pravilnikom o vsebini in načinu izdelave splošnega akta o varnosti in zdravju pri delu, ki ga mora pred pričetkom del izdelati izvajalec rudarskih del (Uradni list RS, 68/01);

36.

tehnični kamen: je mineralna surovina, ki se dobi iz sedimentnih, magmatskih in metamorfnih kamnin in se uporablja kot tehnični gradbeni kamen;

37.

tehnični vodja: je oseba, ki jo določi izvajalec rudarskih del in preko katere izvaja tehnično vodenje del in zagotavlja varnost in zdravje pri delu na osnovi zakona. Če se v delovnem procesu uporablja razstreljevanje, se pooblastila ustreznih tehničnih vodij po posebnih predpisih nanašajo tudi na ravnanje z razstrelilnimi sredstvi in razstreljevanje. V primeru nerudarskih izvajalcev del se šteje za tehničnega vodjo oseba, ki so ji poverjene smiselno enake naloge kot tehničnim vodjem rudarskih del pri rudarskih izvajalcih del;

38.

ustrezen veljavni standard: pomeni standard, ki se nanaša na določeno napravo ali pripravo ali njeno tehnično izvedbo oziroma postopek, za katerega je bil izpeljan predpisan postopek odobritve in objave po predpisih katere od nacionalnih ali mednarodnih standardizacijskih ustanov. Praviloma se uporabljajo slovenski nacionalni standardi (SIST). Če ustrezni slovenski standardi (SIST) ne obstajajo, se pri uveljavljanju standardov po tem predpisu uporabljajo, evropski standardi, standardi ISO, standardi DIN in drugi po vrstnem redu, kot so navedeni;

39.

tolčenec: je zmes kamnitih zrn, pripravljena z ročnim tolčenjem drobljenca;

40.

tomboloni: so manjši kameni monoliti praviloma geometrijske oblike, ki se naprej predelujejo.

DRUGI DEL – ZAHTEVE ZA ZAGOTAVLJANJE VARNOSTI IN ZDRAVJA DELAVCEV

I. SPLOŠNE OBVEZNOSTI IZVAJALCEV DEL

1. Splošno o obveznostih izvajalcev del

4. člen

Za zagotovitev varnosti in zdravja delavcev mora izvajalec rudarskih del izvesti potrebne ukrepe, s katerimi zagotovi, da:

-

so delovišča tako projektirana, zgrajena, opremljena, preverjena s poskusnim obratovanjem ter tako vzdrževana, da na njih lahko delavci izvajajo poverjene delovne naloge, ne da bi pri tem ogrožali lastno varnost in zdravje, kakor tudi ne varnosti in zdravja drugih delavcev;

-

se na deloviščih, na katerih so prisotni delavci, lahko prične z obratovanjem le pod nadzorom odgovorne osebe;

-

je delo, pri katerem nastopajo posebne nevarnosti, poverjeno le strokovno usposobljenim delavcem, ki delo izvajajo v skladu z izdanimi navodili;

-

so vsa varnostna navodila delavcem razumljiva;

-

je na delovišču zagotovljena prva pomoč;

-

se izvaja v določenih časovnih obdobjih potrebno usposabljanje iz varnosti in zdravja pri delu.

5. člen

Izvajalec rudarskih del, ki je pristojen za delovišče, mora izdelati splošni akt o varnosti in zdravju pri delu.

Splošni akt iz prejšnjega odstavka mora izvajalec rudarskih del sproti dopolnjevati, če se razmere na delovišču bistveno spremenijo.

Splošni akt iz prvega odstavka mora poleg sestavin, predpisanih s pravilnikom o vsebini in načinu izdelave splošnega akta o varnosti in zdravju pri delu, ki ga mora pred pričetkom del izdelati izvajalec rudarskih del, vsebovati tudi vse sestavine, določene s tem pravilnikom.

6. člen

Če so na istem delovišču prisotni delavci več različnih izvajalcev del, je vsak izvajalec rudarskih del odgovoren za izvrševanje ukrepov varnosti in zdravja pri delu ki sodijo v njegovo delovno področje.

Izvajalec rudarskih del mora na delovišču izvajati koordinacijo vseh potrebnih ukrepov za zagotovitev varnosti in zdravja delavcev pri delu.

V splošnem aktu o varnosti in zdravju pri delu mora določiti namen te koordinacije ter ukrepe in postopke za njeno uresničevanje.

Koordiniranje ukrepov za zagotovitev varnosti in zdravja delavcev pri delu na delovišču izvajalca rudarskih del ne odveže odgovornosti za varno in zdravo delo njegovih delavcev.

Izvajalec rudarskih del mora nemudoma poročati rudarski inšpekciji o vseh skupinskih, hujših in smrtnih poškodbah pri delu ter o vseh nevarnih pojavih, ki so se pripetili na delovišču, ki sodi v njegovo pristojnost.

7. člen

Na površinskih kopih z občasnim pridobivanjem se tehnični ukrepi za varnost in zdravje pri delu lahko poenostavijo, vendar le tako, da splošna raven varnosti in zdravja pri delu ne odstopa od ravni tega pravilnika.

Poenostavitev je dopustna le po pridobitvi posebnega dovoljenja za rudarstvo pristojnega upravnega organa, ki se ga lahko izda le na podlagi posebnega elaborata o varnosti in zdravju pri delu na zadevnem površinskem kopu, v katerem je poenostavljen režim utemeljen.

V dovoljenju iz prejšnjega odstavka morajo biti navedeni varnostni ukrepi, ki se morajo izvajati, da se raven varstva in zdravja pri delu ne bi zmanjšala.

2. Seznanjanje delavcev z ukrepi varnosti in zdravja pri delu

8. člen

Izvajalec rudarskih del sprejme ukrepe, s katerimi zagotovi, da so delavci seznanjeni z vsemi ukrepi za zagotavljanje varnosti in zdravja na delovišču in posameznih delovnih mestih, zlasti pa z ukrepi, ki se nanašajo na uporabo in vzdrževanje:

-

naprav za umik in reševalne opreme;

-

komunikacijskih, opozorilnih in alarmnih sistemov.

Izvajalec rudarskih del mora zagotoviti, da se delavci seznanijo z vsebino splošnega akta o varnosti in zdravju pri delu ter z ukrepi za varno in zdravo delo na delovišču, kakor tudi z ukrepi za varovanje delavcev pred požari, eksplozijami in škodljivimi ozračji.

Izvajalec rudarskih del mora zagotoviti, da je seznanjenje delavcev razumljivo in prilagojeno njihovim sposobnostim in delovnim zadolžitvam.

3. Posvetovanje in sodelovanje z delavci

9. člen

Izvajalec rudarskih del se mora posvetovati z delavci ali njihovimi predstavniki o vseh zadevah v zvezi z varnostjo in zdravjem na deloviščih in posameznih delovnih mestih.

Izvajalec rudarskih del mora obveznost iz prejšnjega odstavka uresničevati redno in zadosti pogosto.

4. Zdravstveni nadzor

10. člen

Izvajalec rudarskih del mora zagotoviti ustrezen zdravstveni nadzor nad zdravjem delavcev. Oblika in vsebina zdravstvenega nadzora mora biti prilagojena tveganjem za varnost in zdravje delavcev pri delu.

Zdravstveni pregledi se morajo izvajati v rokih in na način, določen s posebnimi predpisi.

II. POSEBNE OBVEZNOSTI IZVAJALCA RUDARSKIH DEL GLEDE REDA RUDARSKIH OBJEKTOV ZA RAZISKOVANJE IN IZKORIŠČANJE MINERALNIH SUROVIN NA POVRŠINI

1. Splošna varnostna pravila

11. člen

Na deloviščih in v drugih objektih se smejo nahajati samo tam zaposlene osebe razen tistih, ki jim iz utemeljenih razlogov za to izda posebno dovoljenje odgovorna oseba izvajalca rudarskih del, določena v splošnem aktu o varnosti in zdravju pri delu.

Prepoved dostopa nezaposlenim osebam iz prejšnjega odstavka tega člena mora biti objavljena na tablah, postavljenih na vseh dostopih na področje del in drugih krajih, kjer jih je lahko opaziti.

Dostop osebam pod vplivom alkohola je na področje del prepovedan in jih je treba takoj odstraniti s področja del.

S stroji in drugo opremo in napravami smejo upravljati samo za to pooblaščene osebe, kar velja tudi za montažo, demontažo, popravilo in njihovo predelavo.

12. člen

Dela po tem pravilniku lahko opravljajo samo osebe, ki imajo opravljen zdravstveni pregled in so po mnenju zdravnika sposobne opravljati tovrstna dela. Izdajanje ustreznih zdravstvenih spričeval urejajo posebni predpisi.

13. člen

O nesrečah (nezgodnih primerih) in poškodbah se mora voditi razvid o kraju, vzroku in poškodovanemu delu telesa.

Na temelju tega razvida in analize vzrokov nezgodnih primerov in poškodb se mora sistematsko ukrepati, kar je potrebno za preprečevanje takšnih primerov in poškodb.

Izvajalec rudarskih del za te naloge določi tehničnega vodjo kot odgovorno osebo, tehnično pa te naloge izvaja služba varnosti in zdravja pri delu.

Voditi je treba razvid o zdravstvenem stanju in gibanju poklicnih obolenj delavcev, ki so zaposleni na deloviščih, ki so ogroženi zaradi škodljivega delovanja agresivnega mineralnega prahu ali škodljivih plinov.

14. člen

Vsa poročila v zvezi z delom izmene (izmenska poročila) in druga tehnična poročila, ki jih prejemajo odgovorne osebe, je treba hraniti najmanj tri leta.

15. člen

Če se pričakuje, da bi zaradi izvajanja del prišlo do ogrožanja zemljišč ali objektov v okolici delovnega področja je treba prizadete obvestiti, ogroženo območje vidno zaznamovati z opozorilnimi tablami in nemudoma izvesti ukrepe, da se taka nevarnost odpravi, ogroženo območje pa začasno primerno ograditi.

16. člen

Za posledice neizvajanja ukrepov na kateremkoli področju ali fazi tehnološkega procesa, če ta odgovornost ni bila nikomur posebej naložena, je odgovoren tehnični vodja, v čigar pristojnost to področje ali postopek spada.

2. Organiziranje delovišča

17. člen

Delovišče mora biti urejeno tako, da so delavci zavarovani pred nevarnostmi in škodljivostmi. Izvajalec rudarskih del mora sprejeti ukrepe, s katerimi zagotovi, da na delovišču ni škodljivih snovi ali njihovih odlagališč, ali pa mora zagotoviti njihovo redno kontrolo, s katero prepreči ogrožanje zdravja in varnosti delavcev.

Delovna mesta na delovišču morajo biti projektirana in oblikovana v skladu z ergonomskimi načeli ter s potrebami delavcev za varno izvajanje delovnih postopkov in gibanje med delom.

Če je na delovnem mestu zaposlen en sam delavec, mora izvajalec rudarskih del takšnemu delavcu zagotoviti reden nadzor nad delavcem ali ga opremiti z ustrezno komunikacijsko opremo.

3. Nadzor

18. člen

Za zagotovitev varnosti in zdravja delavcev med vsemi postopki mora izvajalec rudarskih del za opravljanje nadzora pooblastiti odgovorne osebe.

Izvajalec rudarskih del lahko sam izvaja nadzor iz prejšnjega odstavka, če je ustrezno usposobljen in ima kvalifikacije v skladu s predpisi o rudarstvu in s tem pravilnikom.

4. Sistem odgovornosti in odgovorne osebe – delavci, nadzorniki, vodje, organi upravljanja

A) Splošno

19. člen

Vsak izvajalec za naloge s področja varnosti in zdravja pri delu določi odgovorne osebe.

Odgovorne osebe skrbijo, da so upoštevani vsi predpisi, ki se nanašajo na to področje. Odgovornost za varnost in zdravje pri delu je določena v splošnem aktu o varnosti in zdravju pri delu, posamezne osebe pa jo izvajajo v skladu z zakonom, tem pravilnikom in splošnim aktom o varnosti in zdravju pri delu.

Izvajalec rudarskih del mora zagotoviti, da je za vsako delovišče, na katerem so prisotni delavci, ob vsakem času zadolžena odgovorna oseba.

Izvajalec rudarskih del lahko sam prevzame izvajanje nalog odgovorne osebe iz prejšnjih odstavkov, če ima ustrezno usposobljenost in kvalifikacije v skladu s predpisi o rudarstvu.

Odgovorne osebe morajo biti posebej usposobljene in kvalificirane v skladu s predpisi o rudarstvu in s tem pravilnikom.

Odgovorne osebe iz prejšnjega odstavka so: vodje skupin ali delovišč, nadzorniki, poslovodje, tehnični vodje izpostavljenih delovišč, obratov, več obratov in glavni tehnični vodja. Število in njihova medsebojna razmerja ter odgovornosti so določeni v splošnem aktu o varnosti in zdravju pri delu in organogramu izvajalca rudarskih del.

Odgovorna oseba mora imeti potrebno usposobljenost v skladu s predpisi o rudarstvu. Odgovorne osebe opravljajo strokovni izpit:

-

vodje delovišč do vključno visoko kvalificiranega (IV. stopnja izobrazbe) delavca (vrtalca in podobno) – opravljajo strokovni izpit po internih pravilih izvajalca rudarskih del,

-

nadzorniki in poslovodje – opravljajo strokovni izpit po internih pravilih izvajalca rudarskih del v prisotnosti rudarskega inšpektorja,

-

tehnični vodje in vodje tehničnih služb – opravljajo strokovni izpit po splošnih predpisih o strokovni izobrazbi in usposobljenosti tehničnih vodij in vodij tehničnih služb v rudarstvu.

Program strokovnih izpitov internega značaja določi izvajalec rudarskih del v splošnem aktu o varnosti in zdravju pri delu v soglasju z rudarsko inšpekcijo.

B) Delavci

20. člen

Pri delu mora delavec uporabljati varnostne naprave in osebna varovalna sredstva, ki so potrebna za varovanje življenja in zdravja delavca ter za zagotavljanje varnosti obrata.

21. člen

Če delavec opazi, da grozi nevarnost za ljudi in/ali za premoženje, mora na to takoj opozoriti sosednje delavce in najbližjega nadrejenega delavca oziroma odgovorno osebo.

22. člen

Delavec sme pred koncem delovnega časa zapustiti delovišče izjemoma iz opravičenih vzrokov, samo s poprejšnjim dovoljenjem odgovorne osebe ali, če nastane nevarnost, zaradi katere se morajo delavci umakniti z delovnega prostora.

Delavec, ki je med delom zbolel ali ki se je poškodoval, lahko zapusti delovni prostor pred koncem delovnega časa le, če mu to dovoli odgovorna oseba. Po potrebi mora odgovorna oseba delavcu, ki zapušča delovni prostor zaradi bolezni ali poškodbe, določiti spremljevalca.

C) Vodje skupin ali delovišč

23. člen

Na delovno mesto odgovorne osebe vodje skupine ali delovišča se lahko postavi oseba, ki je vsaj kvalificiran delavec, (III. stopnja izobrazbe) in je na delovišču z enakimi ali večjimi nevarnostmi opravljala dela pod vodstvom odgovorne osebe najmanj dve leti, ali pa oseba, ki je uspešno končala ustrezno šolo za kvalificirane delavce in opravlja dela najmanj šest mesecev pod vodstvom odgovorne osebe.

Izvajalec rudarskih del lahko v splošnem aktu o varnosti in zdravju pri delu za delavce iz prvega odstavka tega člena določi tudi višje zahteve glede usposobljenosti.

Vodja skupine ali delovišča mora v začetku izmene in med delom pregledovati, če je delovni prostor varen, zlasti glede podpiranja, zračenja, varnostnih naprav in podobnega. Ugotovljene pomanjkljivosti se morajo takoj odpraviti.

Če ugotovljenih pomanjkljivosti ni mogoče takoj odpraviti in obstaja nevarnost za zaposlene delavce, mora odgovorna oseba ustaviti delo na tem delovišču, odpeljati delavce na varen kraj, preprečiti dostop na delovišče in o teh ukrepih poročati nadzorniku.

Nadzornik mora ukreniti vse potrebno za zavarovanje delovišča.

24. člen

Ob zamenjavi delavcev na delovišču mora vodja delovne skupine, ki je končala delo, opozoriti vodjo delovne skupine, ki začenja delo, na izredne ali nevarne okoliščine.

Če se delavci ne zamenjujejo na delovnem prostoru, mora vodja delovne skupine, ki zapušča delovni prostor, sporočiti vodji svoje izmene okoliščine iz prejšnjega odstavka, nadzornik pa mora to ustrezno sporočiti nadzorniku naslednje izmene in to vpisati v izmensko poročilo.

Č) Nadzorniki

25. člen

Nadzorniki opravljajo nadzor dela podrejenih delavcev na njim določenem področju. Naloge nadzornikov so zlasti:

-

skrb, da so delovni prostori varni, da so naprave, instalacije in druga sredstva za delo brezhibne;

-

navajanje delavcev k temu, da opravljajo svoje delo na varen način, da se pri delu ravnajo po predpisih in ukazanih varnostnih ukrepih, prav tako tudi pri razvrstitvi na dela poučevanje delavcev o tem, katera od njihovih del so po svoji naravi nevarna;

-

nadzor nad uporabo varnostnih naprav in osebnih varovalnih sredstev;

-

skrben pregled krajev, kjer grozi nevarnost požara (ognja) ali eksplozije, vdora vode, blata in podobnega, in preverjati naprave za preprečevanje ali zatiranje takšnih nevarnosti;

-

nudenje prve pomoči poškodovanim delavcem in skrb, da se hudo poškodovani in oboleli delavci takoj na ustrezen način oskrbijo.

Nadzorniki morajo najmanj enkrat med delom vsake izmene pregledati delovišča svojega področja, če za posamezne delovne prostore ni določen pogostejši obhod, in ob koncu izmene pisati v knjigo izmenskih poročil svoje ugotovitve o spremembah, ki so nastale med delom izmene, kakor tudi o nastalih nevarnostih in o opravljenih varnostnih ukrepih.

Nadzorniki se med delom svoje izmene ne smejo oddaljevati iz svojega področja, razen na poseben ukaz ali po odobritvi tehničnega vodje obrata.

Če izmenski nadzornik ne pride na izmeno ali pa ne more opravljati dela, mora tehnični vodja obrata zagotoviti nadzor v njegovem oddelku. Sicer se mora delo v tem oddelku ustaviti.

V knjigi izmenskih poročil mora biti razvidno, kdaj in kako je nadzornik ukrepal v teku delovne izmene, ko je odgovoren za nadzor.

D) Poslovodje

26. člen

Kadar to zahteva obseg del in/ali število zaposlenih, se s splošnim aktom o varnosti in zdravju pri delu določijo poslovodje kot vmesni člen med nadzorniki in tehničnimi vodji in njihove obveznosti glede števila pregledov delovišč in krajev, kakor tudi preverjanje dela nadzornikov njihovih oddelkov.

Poslovodja mora kar najhitreje obvestiti tehničnega vodjo obrata o pomembnejših spremembah in nastalih nevarnostih v svojem področju.

E) Tehnični vodje in vodje tehničnih služb

27. člen

Tehnični vodja obrata in dislociranega delovišča mora, zaradi preverjanja izvajanja varnostnih ukrepov pri delu in pravilnega opravljanja dela, redno pregledovati obrat glede na svoje področje odgovornosti in v primeru nevarnosti takoj ustrezno ukrepati.

V knjigi dnevnih poročil mora tehnični vodja obrata in dislociranega delovišča na kratko navesti, katere preglede je opravil, kakšne pomembne spremembe je opazil in kaj je ukrenil ali ukazal.

Tehnični vodja obrata in dislociranega delovišča mora vsak mesec izdelati pismeno poročilo o stanju, spremembah in problemih varnosti na svojem področju odgovornosti.

S splošnim aktom o varnosti in zdravju pri delu je določeno, kako, kdaj in komu se predajajo dnevna in mesečna poročila.

Tehnični vodja obrata in dislociranega delovišča neposredno določa, na temelju odobrenih načrtov in projektov, posamične varnostne ukrepe in je odgovoren za pravilno izvajanje teh ukrepov v okviru delovnega področja, za katero je odgovoren.

Ustrezno se v splošnem aktu o varnosti in zdravju pri delu določijo tudi odgovornosti posameznih vodij tehničnih služb glede varnosti in zdravja pri delu na njihovih delovnih področjih.

F) Direktor in organi upravljanja

28. člen

Direktor izvajalca rudarskih del mora poskrbeti, da bodo v primeru nevarnosti ali nesreče, tehnični vodje, potrebni obrtniki in osebje Reševalne službe v najkrajšem času na kraju samem zaradi izvajanja potrebnih varnostnih ukrepov.

Način zavarovanja po prvem odstavku tega člena mora biti obdelan v Načrtu obrambe in reševanja, ki je sestavni del splošnega akta o varnosti in zdravju pri delu.

29. člen

Odločitve posameznih odgovornih oseb ne odvezujejo od odgovornosti organov upravljanja in višjih vodij izvajalca rudarskih del, če ti s svojimi ukazi, deli ali njihovim opuščanjem onemogočajo ali ovirajo izvajanje teh odločitev.

5. Predaja in prevzem poslov

30. člen

Pri nameščanju novih odgovornih oseb v tehnološkem procesu je treba opraviti predajo in prevzem poslov.

Predaja in prevzem poslov se opravlja tako, da se oseba, ki posle prevzema, po skupnem pregledu obrata in terena podrobno in natančno seznani s svojim področjem dela in odgovornostmi, z vsemi tekočimi problemi in nevarnostmi, s problemi službe varstva pri delu, kakor tudi z vsebino knjige rudarskega nadzora.

O predaji in prevzemu poslov se sestavlja zapisnik, v katerega se vpiše stanje obrata s tekočo in perspektivno problematiko. Zapisnik podpišejo predajalec in prevzemnik poslov, nadrejeni tehnični vodja, člani komisije in druge osebe, v katerih navzočnosti sta opravljena predaja in prevzem. V primeru predaje in prevzema del glavnega tehničnega vodje zapisnik podpiše tudi direktor izvajalca rudarskih del.

31. člen

Vsaka odgovorna oseba mora pri odhodu na dopust predati posle svojemu namestniku. Pri tem se sestavlja kratek zapisnik o predaji in prevzemu poslov, v katerega se vpisujejo stanje in problemi, ki se morajo v času njegove odsotnosti reševati, kakor tudi opozorila o nevarnostih, ki bi lahko nastale.

32. člen

Predajalec poslov mora dati, na zahtevo prevzemalca poslov, pismeno vsa pojasnila, ki jih ta zahteva.

6. Strokovnost delavcev

33. člen

Na vsakem delovišču mora biti zaposleno zadostno število delavcev, ki morajo imeti potrebno strokovno izobrazbo, izkušnje ter usposobljenost, da lahko izvajajo dodeljene delovne naloge.

Če je za opravljanje določenih del ali za ravnanje in nadzorstvo nad določenimi deli predpisan strokovni izpit, se smejo taka dela zaupati le osebam, ki imajo predpisano strokovno izobrazbo in ki so opravile strokovni izpit.

7. Obveščanje in usposabljanje delavcev

34. člen

Izvajalec rudarskih del mora delavcem zagotoviti vsa potrebna obvestila in navodila v zvezi delovnimi razmerami in delovnimi postopki, ki jih delavci izvajajo pri delu. Če delovni postopki vključujejo tudi delovno opremo, morajo biti delavci za njeno uporabo ustrezno usposobljeni.

Izvajalec rudarskih del mora zagotoviti, da so obvestila in navodila nedvoumna in delavcem popolnoma jasna, da ne bi bili zaradi tega ogroženi njihova varnost in zdravje ali varnost in zdravje drugih delavcev.

35. člen

Izvajalec rudarskih del mora usposabljanje delavcev za varno delo na deloviščih, na katerih so delavci običajno zaposleni, izvajati redno v primernih časovnih obdobjih. Namen takšnega usposabljanja je, da:

-

se delavci, katerim so naložene posebne dolžnosti v primerih nevarnosti, usposobijo za izvrševanje svojih zadolžitev in da se njihovo znanje tudi preveri;

-

delavci spoznajo pravilno uporabo in vzdrževanje reševalne opreme.

Izvajalec rudarskih del mora delavce, če to narekujejo razmere na delovišču, tudi praktično usposobiti za pravilno uporabo in vzdrževanje opreme za odkrivanje in gašenje požarov, ter opreme za alarmiranje in komuniciranje.

Obveznosti iz tega člena, zlasti roki periodičnega usposabljanja in preverjanja znanja, se podrobneje opredelijo v splošnem aktu o varnosti in zdravju pri delu.

8. Pisna navodila

36. člen

Izvajalec rudarskih del za vsako delovišče sestavi pisna navodila o zagotavljanju varnosti in zdravja delavcev pri delu.

Pisna navodila morajo vključevati praktične nasvete o varni uporabi delovne opreme, o namestitvi in uporabi opreme za umik in reševanje ter opis postopkov, ki se morajo izvajati v nujnih primerih.

Vsa navodila izdaja tehnični vodja izvajalca rudarskih del.

9. Varne metode dela

37. člen

Na delovišču sme izvajalec rudarskih del uporabljati le takšne delovne metode, ki so prilagojene posebnostim delovnih postopkov in ki delavcem zagotavljajo varnost in zdravje pri delu.

38. člen

Na vsakem delovnem prostoru morata delati praviloma najmanj dva delavca.

Na oddaljenih delovnih prostorih, če se v njihovi bližini ne opravljajo druga dela, morata delati najmanj dva delavca, od teh mora biti vsaj eden kvalificiran. Če sta si dva takšna delovna prostora tako blizu, da se delavci na njih lahko sporazumevajo s klicanjem, je lahko na vsakem od teh zaposlen le po en delavec.

39. člen

Posebno nevarna dela, določena s splošnim aktom o varnosti in zdravju pri delu, se smejo opravljati samo pod nadzorstvom strokovnih oseb, ki jih za to določi tehnični vodja. Na posebno nevarna dela se smejo razvrščati samo izkušeni in zanesljivi delavci.

40. člen

Na krajih, ki bi morali biti po tem pravilniku zavarovani, vendar niso zavarovani, se ne sme delati, razen če se opravljajo dela za zavarovanje takšnih krajev. V takem primeru se morajo ta dela opravljati v prisotnosti in pod neposrednim nadzorstvom odgovornega nadzornika.

10. Delovna dovoljenja in dokumentacija o varnosti

41. člen

Delovna dovoljenja (dovoljenja za izvajanje del) so lahko stalna in začasna.

Z izvajanjem sistema delovnih dovoljenj izvajalec rudarskih del preprečuje ogrožanje varnosti in zdravja delavcev pri istočasnem opravljanju sicer nenevarnih del, ki lahko pri medsebojnem učinkovanju povzročijo nevarne situacije.

Delovna dovoljenja izdaja pristojni upravni organ oziroma tehnični vodja izvajalca rudarskih del in morajo biti izdana pred začetkom del. Določati morajo pogoje in ukrepe, ki jih morajo delavci upoštevati pred, med in po delu. V primeru, ko delovna dovoljenja izdaja tehnični vodja, mora biti postopek določen v splošnem aktu o varnosti in zdravju pri delu.

42. člen

O nesrečah (nezgodnih primerih) in poškodbah se mora pri izvajalcu del voditi razvid o kraju, vzroku in poškodovanemu delu telesa. Na temelju tega razvida in analize vzrokov nezgodnih primerov in poškodb se morajo sprejeti ukrepi, ki preprečujejo ponavljanje takšnih primerov in poškodb.

Po smrtni ali hudi poškodbi delavca, kakor tudi po skupinski nesreči, mora poslovodja ali nadzornik izmene pri klicanju delavcev ob začetku dela vsake izmene tistega delovnega dne opozoriti, na podlagi analize vzrokov in okoliščin, ki so povzročile nesrečo ali poškodbo, na napake in poudariti, kaj je treba v konkretnem primeru storiti, da zopet ne pride do nesreče ali poškodbe zaradi podobnih vzrokov ali v podobnih okoliščinah.

Voditi je treba razvid o zdravstvenem stanju in gibanju poklicnih obolenj delavcev, ki so zaposleni na deloviščih, ki so ogroženi zaradi škodljivega delovanja agresivnega mineralnega prahu ali škodljivih plinov.

43. člen

Vsa poročila v zvezi z delom izmene (izmenska poročila) in druga tehnična poročila, ki jih prejemajo tehnični vodje izvajalca rudarskih del, je treba hraniti najmanj tri leta.

11. Redni nadzor izvajanja ukrepov za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu

44. člen

Izvajalec rudarskih del mora zagotoviti osebje, ki je pristojno za red in nadzor izvajanja uvedenih ukrepov za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev.

Izvajalec rudarskih del mora zagotoviti stalno preverjanje učinkovitosti sistema varnosti in zdravja pri delu, zagotoviti njegovo vodenje in potrebne izboljšave.

III. ZAHTEVE ZA UREJENOST STROJNE IN ELEKTRIČNE OPREME

1. Splošne zahteve

45. člen

Izbor, vgradnja, dajanje v uporabo, obratovanje in vzdrževanje strojne in električne opreme mora izvajalec rudarskih del izvesti v skladu z zahtevami za varnost in zdravje delavcev ter posebnimi predpisi, ki se nanašajo na delovna mesta in delovno opremo.

Če se električna oprema nahaja na območju, kjer obstaja nevarnost požara ali eksplozije zaradi vžiga plina, par ali hlapov, mora biti primerna za varno uporabo na takšnem območju.

Če morajo biti delavci zaradi svoje varnosti opozorjeni na izpad delovanja posamezne opreme, mora biti takšna oprema opremljena z dodanimi varnostnimi napravami, ki javijo takšne dogodke.

46. člen

Strojna oprema in naprave morajo imeti ustrezno konstrukcijsko varnost in trdnost, biti morajo prilagojene namenu uporabe ter brez zaznavnih pomanjkljivosti. Električna oprema in naprave morajo biti ustrezne po velikosti in moči ter skladne z namenom uporabe.

Strojna in električna oprema ter naprave morajo biti vgrajene tako, da so delavci zavarovani pred nevarnostmi, ki izhajajo iz njihovega delovanja.

2. Vzdrževanje

47. člen

Izvajalec rudarskih del mora zagotoviti sistematično vzdrževanje, pregledovanje in preskušanje strojne in električne opreme ter naprav, za kar sprejme delovna navodila v pisni obliki.

Naloge iz prejšnjega odstavka lahko izvaja le strokovna oseba, ki jo določi tehnični vodja izvajalca rudarskih del.

Strokovna oseba mora o vsakem pregledu in preskusu sestaviti zapisnik.

Zapisniki o pregledih in preskusih se morajo hraniti na ustrezen način.

48. člen

Vzdrževanje varnostne opreme mora izvajalec rudarskih del zagotoviti z ustrezno organizacijo dela tako, da je vedno brezhibna in usposobljena za takojšnjo uporabo.

Vzdrževanje varnostne opreme mora biti usklajeno z delovnimi operacijami.

IV. ZAHTEVE ZA ZAGOTAVLJANJE VARNOSTI PRED EKSPLOZIJAMI IN POŽARI TER PRED ŠKODLJIVIMI OZRAČJI

1. Splošno

49. člen

Izvajalec rudarskih del mora na delovišču izvajati ukrepe, s katerimi zagotavlja zaščito pred pojavljanjem, odkrivanje in borbo proti požarom in preprečevanje prisotnosti eksplozivnih in/ali zdravju škodljivih snovi v ozračju delovišča. Te ukrepe predpiše v splošnem aktu o varnosti in zdravju pri delu.

50. člen

Izvajalec rudarskih del mora zagotoviti merjenje koncentracij eksplozivnih in/ali zdravju škodljivih snovi v ozračju delovišča. V splošnem aktu o varnosti in zdravju pri delu mora izvajalec rudarskih del navesti mesta, kjer morajo biti nameščene naprave za avtomatično in kontinuirano merjenje koncentracij plinov. Izmerjene vrednosti morajo biti registrirane in shranjene na način, ki ga določi izvajalec rudarskih del v skladu z veljavnimi predpisi.

Na deloviščih iz prejšnjega odstavka mora izvajalec rudarskih del namestiti naprave za avtomatično alarmiranje in za prekinitev dovoda energije iz električnih napeljav, kakor tudi do motorjev z notranjim izgorevanjem.

51. člen

Kajenje je prepovedano na vseh področjih, kjer obstaja nevarnost eksplozije ali požara. Uporaba odprtega ognja ali izvajanje del, ki bi lahko povzročila nevarnost vžiga, je prepovedano, dokler se ne izvedejo varnostni ukrepi, s katerimi se prepreči nastanek požarov ali eksplozij.

2. Preprečevanje eksplozij

52. člen

Izvajalec rudarskih del mora uvesti in izvajati ukrepe, s katerimi preprečuje nastajanje in zbiranje eksplozivnih mešanic vnetljivih plinov z zrakom.

Na področjih, kjer obstaja nevarnost eksplozije, mora izvajalec rudarskih del še dodatno izvajati ukrepe za preprečitev vžiga eksplozivnih mešanic.

Izvajalec rudarskih del mora v Načrtu obrambe in reševanja urediti tudi varovanje pred eksplozijami, v katerem podrobno opredeli potrebno opremo in ukrepe.

3. Varovanje pred zdravju škodljivimi ozračji

53. člen

Če se v ozračju delovišča zbirajo zdravju škodljive snovi, ali če se utegnejo tam zbirati, mora izvajalec rudarskih del zagotoviti izvajanje ukrepov, s katerimi:

-

prepreči razširjanje zdravju škodljive snovi v ozračje delovišča;

-

zagotovi odstranjevanje zdravju škodljive snovi z odsesavanjem na izvoru;

-

razredči koncentracijo zdravju škodljive snovi pod mejno vrednost.

Izvajalec rudarskih del mora ukrepe iz prejšnjega odstavka izvajati na takšen način, da to ne predstavlja tveganja za zdravje delavcev.

Ukrepi, ki jih izvajalec rudarskih del uporabi, morajo zagotoviti koncentracijo zdravju škodljivih snovi v ozračju delovišča, ki več ne ogroža zdravja delavcev in je v skladu s posebnimi predpisi.

54. člen

Izvajalec rudarskih del mora delavcem na delovišču, na katerem bi lahko bili izpostavljeni škodljivemu ozračju, dati na razpolago ustrezno osebno varovalno opremo za varovanje dihal in opremo za oživljanje.

Delavci morajo biti usposobljeni za uporabo opreme iz prejšnjega odstavka, oprema pa mora biti primerno skladiščena in vzdrževana.

Če so v ozračju delovišča strupeni plini, ali pa se lahko tam pojavijo, mora biti za takšno delovišče izdelan Načrt obrambe in reševanja, ki podrobno določi potrebno opremo ter potrebne varnostne ukrepe.

V. ZAHTEVE ZA UREJENOST IN OPREMLJENOST RUDNIKOV Z IZKORIŠČANJEM MINERALNIH SUROVIN NA POVRŠINSKIH KOPIH

1. Komunikacijski in alarmni sistemi

55. člen

Izvajalec rudarskih del mora na vsakem delovišču zagotoviti primerne alarmne in po potrebi druge komunikacijske sisteme, ki omogočajo delavcem v primeru nevarnosti takojšnjo sprožitev aktivnosti za umik in reševanje.

2. Sredstva za razstreljevanje

56. člen

Dela, ki obsegajo skladiščenje, transport in uporabo sredstev za razstreljevanje, smejo izvajati le usposobljene in pooblaščene osebe.

Dela iz prejšnjega odstavka morajo biti tako organizirane in izvajane, da ne predstavljajo tveganja za delavce.

Pri skladiščenju, transportu in uporabi sredstev za razstreljevanje mora izvajalec rudarskih del upoštevati tudi posebne predpise o uporabi razstrelilnih sredstev v rudarstvu.

3. Transportne poti

57. člen

Delovišča morajo imeti varne dostope, ki morajo v primeru nevarnosti delavcem omogočati hiter in varen umik.

Transportne poti, stopnišča, prehodi s pritrjenimi lestvami, površine za nakladanje in dovoz, morajo biti dimenzionirane in razporejene tako, da glede na namen njihove uporabe zagotavljajo neovirano in varno gibanje ljudi in vozil, predvsem pa, da ne prihaja do ogrožanja oseb, ki se nahajajo v bližini transportnih poti.

Dimenzije poti, ki so namenjene gibanju ljudi in/ali transportu materiala in ljudi, morajo biti dimenzionirane glede na število možnih uporabnikov in namen uporabe.

58. člen

Če se uporabljajo na transportnih poteh prevozna sredstva, mora biti zagotovljena zadostna varnostna razdalja med pohodnimi površinami, ki so namenjene gibanju ljudi, in površinami, ki so namenjene gibanju vozil.

Zadostna varnostna razdalja mora biti zagotovljena tudi med transportnimi potmi in vrati, prehodi namenjenimi gibanju ljudi, podhodi ter stopnišči. Transportne poti in dostopi morajo biti vidno označeni za varen prehod delavcev.

Za delovne prostore, na katerih se uporabljajo motorna vozila ali lokomotive, morajo biti v skladu s posebnimi predpisi izdelana prometna navodila.

4. Zunanja delovišča

59. člen

Delovišča, transportne poti in druga področja ali zunanje naprave, na katera vstopajo ali na njih izvajajo delavci svoje delovne naloge, morajo biti urejena tako, da se lahko na njih vozila in ljudje varno gibljejo.

Zunanja delovišča morajo biti ustrezno osvetljena z umetno svetlobo, kadar dnevna svetloba ni zadostna.

60. člen

Če so delavci zaposleni na zunanjih deloviščih, morajo biti delovna mesta urejena tako, da:

-

so delavci zavarovani pred neugodnimi vremenskimi razmerami in padajočimi predmeti;

-

delavci niso izpostavljeni škodljivemu hrupu in nevarnim zunanjim vplivom, kot so plini, pare ali prah;

-

omogočajo delavcem v primeru nevarnosti hitro zapustiti delovna mesta, hitro reševanje in nudenje prve pomoči;

-

so delavci zavarovani pred zdrsom ali padcem.

5. Nevarna področja

61. člen

Nevarna področja morajo biti jasno označena.

Če obstajajo na delovišču nevarna področja, na katerih obstajajo za delavce posebna tveganja za padce v globino ali da nanje z višine padejo predmeti, morajo biti takšna področja opremljena z napravami, ki preprečujejo nepooblaščenim delavcem vstop na ta področja. Nevarna področja morajo biti vidno označena.

Za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev, ki so pooblaščeni za vstop na nevarna področja mora izvajalec rudarskih del sprejeti posebne ukrepe.

Če je površinski kop nad starimi jamskimi deli, ki bi utegnila ogroziti varnost delavcev in postrojev na površinskem kopu, je na takem območju dovoljeno površinsko izkoriščanje samo, če je bilo z ukrepi poskrbljeno, da se ugotovi obsežnost starih jamskih del in odpravijo nevarnosti za normalno delo na površinskem kopu glede na posebne pogoje s predvrtanjem, geofizikalnimi metodami za ugotavljanje votlin, zapolnitvijo votlin in drugo.

62. člen

Pri istočasnem podzemeljskem in površinskem izkoriščanju istega nahajališča mineralnih surovin morajo biti predvideni ukrepi za preprečevanje rušenja in posedanja terena.

63. člen

Če so na delovišču nevarna področja, na katerih obstojajo za delavce posebna tveganja za padce v globino ali da nanje z višine padejo predmeti, morajo biti takšna področja opremljena z napravami, ki preprečujejo nepooblaščenim delavcem vstop na ta področja. Nevarna področja morajo biti vidno označena.

Za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev, ki so pooblaščeni za vstop na nevarna področja, mora izvajalec rudarskih del sprejeti posebne ukrepe.

64. člen

Vse vdolbine na površinskem kopu, globlje od 1,25 m in z nakloni 50O in več, ki so nastale zaradi posedanja kamnin ali zaradi rudarskih del, morajo biti zasute ali ograjene in označene s tablami s čitljivimi in trajnimi opozorilnimi napisi.

65. člen

Na zadostni oddaljenosti, vendar ne manj kot 5 m od zgornjega roba površinskega kopa in spodnjega roba zunanjega odlagališča odkrivke v obratovanju, morajo biti zgrajene varnostne ovire (ograja, jarek, zemeljski nasip) ali postavljene table z opozorilom in prepovedjo dostopa do površinskega kopa oziroma zunanjega odlagališča.

Konkretna ureditev za določene pogoje se določi z ustreznim rudarskim projektom.

Ceste, ki jih je površinski kop presekal, morajo biti zaprte z varno oviro (branik, nasip) na varni razdalji od zgornjega roba površinskega kopa.

66. člen

Na dostopih do objektov rudnika in na postrojih morajo biti postavljene table z vidno napisanim besedilom o prepovedi dostopa.

6. Poti za umik in izhodi v sili

67. člen

V primeru nevarnosti mora biti delavcem omogočeno, da se umaknejo z delovnih mest kar se da hitro in varno.

Poti za umik in izhodi v sili morajo biti vedno prosti.

Poti za umik morajo biti po najkrajši poti speljane na prosto ali do varnega področja, varnega zbirnega mesta ali do varne evakuacijske točke.

Število, razpored in dimenzije poti ter izhodov v sili morajo ustrezati velikosti delovnih prostorov, zasedenosti z opremo in največjemu številu oseb, ki so lahko na delu.

Vrata izhodov v sili se morajo odpirati navzven in ne smejo biti zaklenjena ali zapahnjena iz zunanje strani, temveč morajo vsaki osebi omogočati, da jih hitro in zlahka odpre ob preteči nevarnosti.

Poti za umik in izhodi v sili ter k njim speljane dostopne poti in vrata morajo biti dobro prehodni, tako da jih je možno vedno uporabiti brez ovir. V njih ne sme biti odloženega materiala.

Poti za umik in izhodi v sili morajo biti opremljeni z varnostno razsvetljavo za slučaj, če normalna razsvetljava odpove in morajo biti označeni v skladu s posebnimi predpisi.

7. Oprema za umik in reševanje

68. člen

Izvajalec rudarskih del mora zagotoviti ustrezno opremo za umik, ki omogoča delavcem v primeru nevarnosti takojšen in varen umik z delovišča.

Izvajalec rudarskih del mora delavce usposobiti za uporabo opreme za umik in izvajanje potrebnih ukrepov v primerih nevarnosti.

V ta namen mora redno na vseh običajnih deloviščih organizirati ustrezne vaje za preverjanje usposobljenosti delavcev, ki so jim v primeru nevarnosti poverjene posebne naloge v zvezi z uporabo, rokovanjem in delovanjem varnostne in reševalne opreme. Če je potrebno, morajo biti za to usposobljeni vsi delavci.

69. člen

Izvajalec rudarskih del mora zagotoviti ustrezno opremo za reševanje, ki mora biti razporejena na dostopnih mestih ter pripravljena za takojšnjo uporabo. Takšna mesta morajo biti označena v skladu s posebnimi predpisi. Konkretna ureditev umika je določena z načrtom obrambe in reševanja.

7. Oprema in prostori za prvo pomoč

70. člen

Oprema za prvo pomoč mora biti na razpolago na vseh mestih, kjer to zahtevajo delovne razmere ter vrsta aktivnosti delavcev pri delu. Oprema mora biti označena z ustreznimi oznakami in lahko dostopna.

Glede na velikost delovišča, naravo njegove dejavnosti ter pogostost poškodb pri delu, mora biti zagotovljen eden ali več prostorov za prvo pomoč. V teh prostorih morajo biti izobešena navodila za nudenje prve pomoči. Prostori za prvo pomoč morajo biti opremljeni s potrebnimi pripomočki in opremo za prvo pomoč, omogočen pa mora biti dostop z nosili. Prostori morajo biti označeni v skladu s posebnimi predpisi. Prostori, ki so namenjeni za prvo pomoč, se lahko uporabljajo tudi v druge namene, ki niso nezdružljivi z namenom nudenja prve pomoči in le-tega ne ovirajo.

Oprema za prvo pomoč mora biti na razpolago tudi na drugih mestih, kjer to zahtevajo delovne razmere. Mesta, kjer je ta oprema shranjena, morajo biti ustrezno označena in lahko dostopna. Za uporabo razpoložljive opreme za prvo pomoč mora biti usposobljeno zadostno število delavcev.

8. Zahteve za urejenost pomožnih prostorov

A) Garderobe

71. člen

Delavcem morajo biti na razpolago ustrezne garderobe, če morajo zaradi značilnosti njihovega dela, zdravstvenih ali drugih razlogov nositi delovne obleke, če nimajo za preoblačenje na razpolago drugega primernega prostora.

Garderobe morajo biti ustrezno dimenzionirane, opremljene pa morajo biti s stoli, klopmi in garderobnimi omaricami ali obešali, ki omogočajo vsakemu delavcu, da med delom varno spravi svojo obleko in druge osebne stvari.

Če garderobe niso potrebne, mora biti vsakemu delavcu zagotovljeno mesto za shranitev njegovih oblačil.

Če delavci med delom prihajajo v stik z nevarnimi snovi, blatom ali vodo, morajo biti garderobne omarice ali obešala za delovno obleko ločene od tistih za čista oblačila. V garderobah morajo imeti delavci na razpolago naprave za sušenje mokrih delovnih oblek.

Izvajalec rudarskih del mora zagotoviti ločene garderobe za moške in ženske, če to ni mogoče, pa mora zagotoviti njihovo ločeno uporabo.

Garderobe morajo biti urejene in vzdrževane v skladu s predpisi.

B) Kopalnice in umivalnice

72. člen

Izvajalec rudarskih del mora delavcem zagotoviti primerne kopalnice, če to zahtevajo narava dela in zdravstveni razlogi. Izvajalec rudarskih del mora zagotoviti ločene kopalnice za moške in ženske. Če to ni mogoče, pa njihovo ločeno uporabo.

Kopalnice s prhami morajo biti dovolj velike, da omogočajo vsakemu delavcu neovirano umivanje in primeren higienski standard. Prhe morajo biti opremljene z vročo in mrzlo tekočo vodo.

Če kopalnice niso potrebne, morajo biti v bližini delovnih mest in garderob na razpolago umivalnice z vročo in mrzlo tekočo vodo.

Umivalnice morajo biti ločene za moške in ženske. Če to ni mogoče, pa se mora zagotoviti njihova ločena uporaba.

Kopalnice in umivalnice morajo biti urejene in vzdrževane v skladu s predpisi.

C) Stranišča

73. člen

V bližini delovnih mest, sob za odmor, garderob ter kopalnic in umivalnic, mora izvajalec rudarskih del zagotoviti ustrezno število stranišč z umivalniki.

9. Jalovišča in ostala odlagališča

74. člen

Jalovišča in druga odlagališča, kakor tudi usedalni bazeni, morajo biti projektirani in zgrajeni tako, da je zagotovljena njihova stabilnost, pri tem pa morajo obratovati in biti vzdrževani tako, da je zagotovljena varnost in zdravje delavcev pri delu.

10. Pomožni obrati na površini

A) Stabilnost in trdnost

75. člen

Pomožni obrati morajo biti tako projektirani, zgrajeni, razporejeni, nadzorovani ter vzdrževani, da ne ogrožajo ljudi in okolja.

Pomožni obrati morajo biti urejeni tako, kot je to predvideno z zahtevami za varstvo okolja.

Konstrukcija in trdnost pomožnih obratov mora odgovarjati namenu, zaradi katerega so bili postavljeni.

B) Tla, stene, stropi in strehe delovnih prostorov

76. člen

Tla delovnih prostorov morajo biti trdna, brez nevarnih izboklin, lukenj in podobnih neravnin, odporna proti drsenju, delovni prostor pa ustrezno toplotno izoliran glede na značilnosti proizvodnje in fizični napor delavcev pri delu.

V delovnih prostorih morajo biti površine tal, sten in stropov takšne, da jih je možno čistiti ali prepleskati, oziroma vzdrževati v skladu s higienskimi zahtevami.

Prozorne ali prosojne stene, še posebno steklene stene v bližini transportnih poti, morajo biti izdelane iz na udarce odpornega materiala, vidno označene in zavarovane na takšen način, ki prepreči stik delavcev s takšnimi stenami ali poškodbe delavcev ob njihovem razbitju.

Brez ustrezne opreme, ki zagotavlja delavcem varno delo, je dostop na strehe, ki so pokrite z lomljivo kritino, prepovedan.

C) Velikost in prostornina delovnih prostorov – proste površine na delovnem mestu

77. člen

Delovni prostori morajo imeti površino, višino in prostornino v skladu s posebnimi predpisi. Proste površine, ki so namenjene gibanju delavcev v delovnih prostorih, morajo biti takšne, da jim omogočajo svobodno gibanje ter varno izvajanje del.

Č) Okna in svetlobni jaški

78. člen

Okna, svetlobni jaški in prezračevalne naprave, katere je treba odpirati, zapirati ali kako drugače uravnavati, morajo biti projektirane tako, da je možno uravnavanje izvajati varno. Okna, svetlobni jaški in prezračevalne naprave morajo biti nameščeni tako, da ne predstavljajo nevarnosti za poškodbe delavcev, če so odprti.

Delavci morajo imeti na razpolago pripomočke za varno čiščenje oken in svetlobnih jaškov.

D) Vrata

79. člen

Razpored, število in dimenzije vrat ter material za njihovo izdelavo, se mora določiti glede na namen uporabe delovnih prostorov in glede na način njihove uporabe.

Nihajna vrata morajo biti izdelana iz prozornega materiala ali pa morajo imeti vgrajena prozorna okna. Prozorna vrata morajo biti vidno označena v višini oči.

Če prozorne ali prosojne površine v vratih niso izdelane iz nelomljivih materialov, tako da obstaja nevarnost, da bi se delavci poškodovali ob njihovem razbitju, morajo biti prozorne površine zaščitene pred razbitjem.

Drsna vrata morajo biti opremljena z varnostno napravo, ki prepreči njihovo snetje ali iztirjenje.

Vrata, ki se odpirajo navzgor, morajo biti opremljene z mehanizmom, ki prepreči njihov padec.

Vrata vzdolž poti za umik morajo biti vidno označena. Zagotovljeno mora biti, da se ob vsakem času in brez posebne pomoči lahko odprejo od znotraj ter odpiranje v primeru zasedenosti delovnih mest.

V neposredni bližini vrat, ki so namenjene za vozila, morajo biti še dodatna vrata za ljudi, ki jim morajo omogočiti varen prehod. Takšna vrata morajo biti vidno označena in vedno prehodna brez ovir.

Mehanska vrata morajo delovati tako, da ni nevarnosti za poškodbe delavcev. Za zagotovitev umika v primeru nevarnosti morajo biti mehanska vrata opremljena z dobro vidnimi in dostopnimi napravami za ročno odpiranje vrat, če se sama ne odprejo ob izpadu električne energije.

Na lahko dostopnem in vidnem mestu morajo vrata imeti napravo za zaustavitev v sili, narejena morajo biti tako, da ob izpadu energije omogočajo ročno odpiranje, če se ne odprejo samodejno.

E) Temperatura v delovnih prostorih

80. člen

Med delovnim časom morajo biti delovni prostori ogreti na temperaturo, ki je prilagojena značilnostim delovnega procesa in fizičnim naporom v njih zaposlenih delavcev.

V prostorih za odmor in dežurstvo, garderobah, kopalnicah, umivalnicah in straniščih, v jedilnicah in v prostorih za prvo pomoč mora biti temperatura prilagojena posebnim namenom teh prostorov.

Okna, svetlobni jaški in steklene površine morajo biti opremljene z ustreznimi zastori, prilagojenimi značilnostim dela in delovnega prostora, da se z njimi prepreči neugodne vplive sončnih žarkov na temperaturo v prostoru.

F) Prostori za odmor

81. člen

Delavcem mora biti zagotovljen prostor za odmor, če varnost in zdravje delavcev glede na način izvajanja del to zahteva. Prostor za odmor ni potreben, če delavci delajo v pisarnah ali podobnih delovnih prostorih, kjer je možna ustrezna sprostitev med odmori.

Prostori za odmor morajo biti dovolj veliki glede na število zaposlenih in lahko dostopni. Opremljeni morajo biti z ustreznim številom miz in sedežev z naslonjali. V prostorih za odmor morajo biti uvedeni ukrepi za zaščito nekadilcev pred tobačnim dimom.

V primerih, ko prihaja med delovnim časom do pogostih prekinitev delovnega procesa in ko delavci v času pripravljenosti med temi prekinitvami nimajo na razpolago prostora za odmor, jim morajo biti zagotovljeni drugi prostori, če to zahteva varnost in zdravje delavcev. Za zaščito nekadilcev je treba izvesti primerne ukrepe.

11. Prostori za noseče žene in doječe matere

82. člen

Nosečim ženam in doječim materam mora biti na primeren način omogočeno, da se lahko uležejo in odpočijejo v primernih higienskih razmerah.

12. Upoštevanje potreb invalidnih delavcev

83. člen

Delovišče morajo biti urejena tako, da so upoštevane tudi potrebe invalidnih delavcev. Ta zahteva se nanaša še posebej na vrata, prehode, stopnišča, kopalnice, umivalnice, stranišča in sama delovna mesta, na katerih so že zaposleni invalidni delavci, ali pa če se predvideva njihova zaposlitev.

13. Obratovanje rudnika s površinskim kopom

84. člen

Ne glede na predhodne določbe tega pravilnika mora izvajalec rudarskih del, ki je odgovoren za delovišče, na katerem se izvajajo rudarska dela na površini, zagotoviti, da splošni akt o varnosti in zdravju pri delu vključuje vse ukrepe za zagotovitev varnosti in zdravja delavcev pri normalnem obratovanju in tudi v kritičnih obratovalnih razmerah.

Splošni akt o varnosti in zdravju pri delu mora biti redno dopolnjevan ter na razpolago na delovišču.

Izvajalec rudarskih del mora zagotoviti, da se ukrepi za varnost in zdravje pri delu redno dopolnjujejo in usklajujejo z razvojem zakonodaje s tega področja.

Vsa dela na delovišču, na katerem se izvajajo rudarska dela na površini, se morajo izvajati v skladu s splošnim aktom o varnosti in zdravju pri delu.

TRETJI DEL – TEHNIČNI UKREPI

I. SPLOŠNE TEHNIČNE ZAHTEVE ZA IZKORIŠČANJE MINERALNIH SUROVIN NA POVRŠINSKIH KOPIH

1. Odvodnjavanje nahajališč in kopov

85. člen

Določbe tega poglavja se uporabljajo za površinske kope, na katerih se mineralne surovine pridobivajo nad vodno gladino.

86. člen

Nahajališča s površinskim pridobivanjem je treba primerno preiskati z vidika ugotovitve nivoja podtalnice.

87. člen

Na nahajališčih rudnin, na katerih so bile z raziskovalnimi vrtanji ugotovljene talne vode, morajo biti opravljene hidrogeološke preiskave, s katerimi se ugotovijo: struktura, razprostiranje, izdatnost in hidravlične zveze vodnatih plasti z vodnimi tokovi in zbiralniki izven omejenega območja pridobivanja.

88. člen

Preden se površinski kop odpre, je treba ugotoviti podatke o količini, intenzivnosti in trajanju atmosferskih padavin.

89. člen

Na nahajališču rudnin, kjer se bo pridobivalo s površinskim kopom, morajo biti pred začetkom del urejeni rečni tokovi in izsušene morebitne akumulacije.

90. člen

Površinski kop na vodnatem nahajališču se sme odpreti šele, ko se zmanjša gladina talne vode v območju odpiranja ter zagotovi, da je vrednost varnostnega koeficienta brežine tega območja 1,3.

91. člen

Nahajališča rudnin, katerih talne vode so hidravlično povezane s talnimi ali površinskimi vodami, ki so izven meja površinskega kopa, morajo biti zavarovana, tako da take vode ne morejo vdreti v kop.

92. člen

Odvodnjavanje površinskega kopa mora biti končano preden se začne izkoriščanje, da bi bili zagotovljeni pogoji za normalno delo.

93. člen

Učinke odvodnjavanja nahajališč rudnin je treba nenehno spremljati z opazovanjem in snemanjem gladine vode.

94. člen

Talne vode, ki se črpajo iz nahajališč rudnin, se morajo odvajati izven površinskega kopa ali v glavni vodni zbiralnik po ustreznih kanalih ali cevovodih.

95. člen

Površinski kop mora biti zavarovan s kanali pred vdorom vode zaradi atmosferskih padavin na padavinskih območjih, ki gravitirajo h kopu. Vodo iz zavarovalnih kanalov je treba odvesti izven delovnega območja kopa.

96. člen

Atmosferske padavine, ki padejo na delovno območje kopa, se morajo kontrolirano odvajati do etažnih vodnih zbiralnikov ali glavnega vodnega zbiralnika.

97. člen

Lega in razporeditev kanalov, jaškov in cevovodov za odvajanje vode ter njihov prečni prerez in naklon morajo biti izračunani na maksimalni pritok voda hudournikov in nalivov v padavinskem območju.

98. člen

Vsi objekti za varovanje pred vodami in objekti za odvajanje voda morajo biti brezhibni na površini (okoli kopa) in v kopu.

Črpalni postroji in odvodne cevi na površinskem kopu morajo biti zavarovani pred zmrzovanjem.

99. člen

Ustja jaškov, rovov, vpadnikov, raziskovalnih objektov, izvrtanih vodnjakov in drugih podzemeljskih objektov za odvodnjavanje morajo biti zavarovana pred vdorom površinskih voda, prehodi in dostopi k črpalnim postrojem pa morajo biti varni in redno prezračevani.

Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu in tehničnih ukrepih za dela pri raziskovanju in izkoriščanju mineralnih surovin na površinskih kopih

Časovnica