Zakon o ukrepih za odpravo posledic določenih zemeljskih...

913. Zakon o ukrepih za odpravo posledic določenih zemeljskih plazov večjega obsega iz let 2000 in 2001 (ZUOPZP)

Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena ustave Republike Slovenije izdajam

U K A Z
o razglasitvi zakona o ukrepih za odpravo posledic določenih zemeljskih plazov večjega obsega iz let 2000 in 2001 (ZUOPZP)

Razglašam zakon o ukrepih za odpravo posledic določenih zemeljskih plazov večjega obsega iz let 2000 in 2001 (ZUOPZP), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 1. marca 2002.

Št. 001-22-25/02

Ljubljana, dne 11. marca 2002.

Predsednik Republike Slovenije Milan Kučan l. r.

Z A K O N
O UKREPIH ZA ODPRAVO POSLEDIC DOLOČENIH ZEMELJSKIH PLAZOV VEČJEGA OBSEGA IZ LET 2000 IN 2001 (ZUOPZP)

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(1)

Ta zakon določa obliko in način financiranja in dodeljevanja sredstev državne pomoči v zvezi z izvajanjem ukrepov za odpravo posledic, preprečitev širjenja in ustalitev zemeljskih plazov na vplivnem območju določenih plazov večjega obsega in ureja vprašanja povezana s pridobivanjem nepremičnin, pripravo in sprejemom lokacijskega načrta in izdajo enotnega dovoljenja za gradnjo objektov na vplivnem območju teh plazov.

(2)

Plazovi večjega obsega po tem zakonu so plazovi, ki jih je kot plazove večjega obsega določila komisija iz 3. člena na predlog strokovnega odbora iz 4. člena zakona o ukrepih za odpravo posledic plazu Stože v Občini Bovec in plazov večjega obsega, nastalih na območju Republike Slovenije po 15. oktobru 2000 (Uradni list RS, št. 124/00).

(3)

Plazovi večjega obsega iz prejšnjega odstavka so:

-

Stovže v Občini Bovec,

-

Slano blato v Občini Ajdovščina,

-

Macesnikov plaz v Občini Solčava,

-

plaz Podmark v Občini Šempeter Vrtojba,

-

plaz Strug v Občini Kobarid in

-

plazišče Gradišče-Šmihelj v Občini Nova Gorica.

(4)

Vplivno območje plazu večjega obsega je območje, na katerem je zaradi neposredne ogroženosti ali zaradi posrednih posledic zemeljskega plazu omejena raba prostora.

(5)

Ukrepi za odpravo posledic, preprečitev širjenja in ustalitev zemeljskih plazov na vplivnem območju plazov so:

1.

preprečitev širjenja in ustalitev zemeljskega plazu z izgradnjo vodnogospodarskih in geotehničnih objektov (v nadaljnjem besedilu: objekti vodnogospodarske infrastrukture) in

2.

zagotovitev obnove ali nadomestne gradnje zaradi plazu poškodovanih objektov državne in lokalne infrastrukture, kulturnih spomenikov in objektov, namenjenih varstvu naravnih znamenitosti,

3.

zagotovitev obnove ali nadomestne gradnje stanovanjskih in gospodarskih objektov, ki jih je treba zaradi porušitve, poškodovanosti ali neposredne ogroženosti obnoviti ali odstraniti iz vplivnega območja zemeljskega plazu ali jih je treba odstraniti zaradi gradnje infrastrukturnih objektov iz prejšnjih točk tega odstavka.

(6)

Geotehnični objekti iz 1. točke prejšnjega odstavka so objekti za preprečitev širjenja in ustalitev zemeljskih plazov ter objekti za začasno ali trajno odlaganje zemljine, ki nastaja kot odpadni material pri gradnji ali obnovi objektov iz prejšnjega odstavka.

(7)

Ta zakon se ne nanaša na obnovo in nadomestno gradnjo objektov v lasti oseb zasebnega prava in objektov lokalne infrastrukture na vplivnem območju plazu Stože, ki se že izvajajo po določbah zakona o popotresni obnovi objektov in spodbujanju razvoja v Posočju (Uradni list RS, št. 45/98, 67/98, 110/99 in 59/01).

(9)

Postopki za izdajo dovoljenj za poseg v prostor po tem zakonu se v skladu z določbami Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 102/04 – uradno prečiščeno besedilo in 14/05 – popr.) vodijo kot postopki za izdajo gradbenega dovoljenja.

II. OBSEG IN VIRI SREDSTEV

2. člen

(1)

Sredstva za izvedbo ukrepov za odpravo posledic, preprečitev širjenja in ustalitev zemeljskih plazov na vplivnem območju določenih plazov večjega obsega iz tretjega odstavka prejšnjega člena (v nadaljnjem besedilu: sredstva za izvajanje ukrepov) se zagotovijo v državnih proračunih Republike Slovenije v obdobju od leta 2002 do leta 2010.

(2)

V proračunu Republike Slovenije se sredstva za izvajanje ukrepov v letu 2002 zagotovijo v okviru sredstev proračunske rezerve v letu 2002 do višine 1.175,000.000 tolarjev.

(3)

Sredstva za izvajanje ukrepov v letih 2003 do 2010 so sredstva državnega proračuna v tem obdobju.

(4)

Višino sredstev za izvajanje ukrepov po tem zakonu se določi za vsak posamezni zemeljski plaz iz tretjega odstavka prejšnjega člena vsako proračunsko leto posebej na podlagi programa odprave posledic, preprečitev širjenja in ustalitev plazov večjega obsega po tem zakonu (v nadaljnjem besedilu: program odprave posledic plazov).

(5)

Ne glede na določbe prvega in tretjega odstavka tega člena se sredstva za izvajanje ukrepov zagotovijo tudi v državnih proračunih Republike Slovenije v obdobju od leta 2013 do leta 2020.

III. NAMEN PORABE IN POGOJI ZA DODELITEV SREDSTEV

3. člen

(1)

Sredstva za izvajanje ukrepov pridobi za obnovo infrastrukturnih objektov za to infrastrukturo pristojni državni organ.

(2)

Sredstva za izvajanje ukrepov se dodelijo občini kot poseben transfer z državne ravni za obnovo ali nadomestno gradnjo objektov, ki so:

-

del lokalne infrastrukture, za katero se sredstva za investicije in investicijsko vzdrževalna dela zagotavljajo v občinskem proračunu,

-

namenjeni izvajanju lokalne javne službe, ki se financira tudi iz sredstev občinskega proračuna,

-

v lasti občine in se njihovo vzdrževanje ali obnavljanje financira iz sredstev občinskega proračuna,

-

z aktom občine razglašeni za kulturni spomenik,

-

namenjeni varstvu naravne znamenitosti, razglašene z aktom občine, ali

-

namenjeni komunalni ureditvi stavbnih zemljišč za nadomestno gradnjo objektov, ki jih je treba zaradi porušitve, poškodovanosti ali neposredne ogroženosti odstraniti iz vplivnega območja zemeljskega plazu ali jih je treba odstraniti zaradi gradnje infrastrukturnih objektov.

(3)

Občini se dodelijo sredstva za izvajanje ukrepov, če je za obnovo ali nadomestno gradnjo objektov iz prejšnjega odstavka porabila svoja sredstva proračunske rezerve v višini 0,75% prejemkov proračuna v proračunskem letu, v katerem se izvajajo ukrepi po tem zakonu.

(4)

Sredstva za izvajanje ukrepov se dodelijo osebi zasebnega prava za obnovo zaradi zemeljskega plazu porušenih ali poškodovanih objektov, ki so v njeni lasti, ali za nadomestno gradnjo objektov, ki so v njeni lasti, če jih je treba zaradi ogroženosti odstraniti iz vplivnega območja zemeljskega plazu.

(5)

Pod pogoji, določenimi v 10. členu tega zakona pridobijo osebe zasebnega prava za obnovo ali nadomestno gradnjo stanovanjskih objektov posojila Stanovanjskega sklada Republike Slovenije.

(6)

Sredstva za izvajanje ukrepov se za obnovo ali nadomestno gradnjo pridobi oziroma se jih dodeli v višini, ki jo je potrdila vlada v programu odprave posledic plazov.

(7)

Za izvedbo obnove in nadomestne gradnje objektov iz drugega in četrtega odstavka tega člena je pristojno ministrstvo, pristojno za odpravo posledic naravnih nesreč in prostor (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo).

(8)

Ministrstvo zagotovi svetovanje in pomoč pri načrtovanju in projektiranju upravičencem do sredstev za izvajanje ukrepov po tem zakonu ter gradbeni ter finančni nadzor pri obnovi in nadomestni gradnji objektov iz prejšnjih odstavkov v breme sredstev zagotovljenih po tem zakonu.

4. člen

(1)

Za obnovo ali nadomestno gradnjo objekta v lasti oseb zasebnega prava, za katerega so bila potrjena sredstva v programu odprave posledic plazov, se lahko dodeli največ:

1.

do 60% potrjenih sredstev, če gre za objekt v katerem je lastnik objekta izvajal svojo dejavnost,

2.

do 80% potrjenih sredstev, če gre za stanovanjski objekt, v katerem ima stalno prebivališče lastnik objekta ali njegov družinski član,

3.

do 80% potrjenih sredstev, če gre za stanovanjski objekt in pripadajoče kmetijske gospodarske objekte, gozdne ceste in objekte za zajem vode kmetije in ima na kmetiji stalno prebivališče lastnik kmetije ali njegov družinski član.

(2)

Za obnovo ali nadomestno gradnjo stanovanjskega objekta ali stanovanjskega objekta kmetije v lasti osebe zasebnega prava, v katerem prebivajo osebe s stalnim bivališčem v tem objektu, vendar lastnik objektov ne izpolnjuje pogojev iz prejšnjega odstavka tega člena, se lahko lastniku dodeli največ do 40% sredstev, ki so bila potrjena v programu odprave posledic plazov.

(3)

Za obnovo ali nadomestno gradnjo objekta, ki je bil dan v najem za izvajanje dejavnosti drugi osebi, se lahko lastniku dodeli največ do 30% sredstev, ki so bila potrjena v programu odprave posledic plazov.

(4)

Ne glede na določbe prejšnjih odstavkov tega člena lahko za obnovo objekta, ki je zavarovan kot kulturni spomenik skladno s predpisi, ki urejajo področje kulturne dediščine, se lastniku tega objekta dodeli vsa sredstva, ki so mu bila potrjena v programu odprave posledic plazov.

(5)

Za več objektov iz prejšnjih odstavkov, ki so v lasti iste osebe zasebnega prava, se določa višina odobrenih sredstev ter vodi postopek dodeljevanja sredstev za izvedbo ukrepov za vsako obnovo ali nadomestno gradnjo objekta posebej.

5. člen

(1)

Za obnovo ali nadomestno gradnjo objekta v lasti osebe zasebnega prava iz prejšnjega člena se določi višina dodeljenih sredstev na podlagi:

1.

ocene neposredne škode zaradi posledic plazu na objektu in

2.

višine sredstev za obnovo ali nadomestno gradnjo objekta, ki je potrjena v programu odprave posledic plazov.

(2)

Če višina sredstev za obnovo ali nadomestno gradnjo objekta, ki je potrjena v programu odprave posledic plazov, ne presega za več kot 40% ocene neposredne škode zaradi posledic plazu na objektu, se višino sredstev, ki se dodelijo osebi zasebnega prava, določi na podlagi izračuna:

S = A. (P2/P1). Sprojekt,

kjer je:

S – višina sredstev, dodeljenih osebi zasebnega prava,

A enako 0,3, če gre za objekt iz 2. in 3. točke prvega odstavka ter za objekt iz tretjega odstavka prejšnjega člena,

A enako 0,4, če gre za objekt iz drugega odstavka prejšnjega člena,

A enako 0,6, če gre za objekt iz 1. točke prvega odstavka prejšnjega člena,

Sprojekt – sredstva, ki so za obnovo ali nadomestno gradnjo objekta potrjena v programu odprave posledic plazov,

P1 – neto površina objekta po obnovi ali nadomestni gradnji in

P2 – neto površina objekta, pred obnovo ali nadomestno gradnjo, če ne gre za stanovanjski objekt. Pri stanovanjskem objektu je P2 standardna neto površina stanovanjskega objekta, ki se izračuna na podlagi števila oseb s stalnim bivališčem v objektu in naslednjih meril:

1.

za eno ali dve osebi s stalnim prebivališčem v stanovanjskem objektu je standardna neto površina enaka 90 m2;

2.

za tri osebe s stalnim prebivališčem v stanovanjskem objektu je standardna neto površina enaka 115 m2;

3.

za štiri osebe s stalnim prebivališčem v stanovanjskem objektu je standardna površina enaka 120 m2;

4.

za pet oseb s stalnim prebivališčem v stanovanjskem objektu je standardna površina enaka 135 m2.

(3)

Če je višina sredstev obnove ali nadomestne gradnje objekta, ki so potrjena v programu odprave posledic plazov, za več kot 40% večja od ocene neposredne škode zaradi posledic plazu, se višina dodeljenih sredstev določi na podlagi izračuna:

S = A. (P2/P1). (Sprojekt + 1,4. Sškoda)/2,

kjer je:

Sškoda – ocena neposredne škode zaradi posledic plazu na objektu.

(4)

Če višina sredstev za obnovo ali nadomestno gradnjo objekta, ki so potrjena v programu odprave posledic plazov, presega za več kot dvakrat oceno neposredne škode zaradi posledic plazu na objektu, je višina sredstev, ki se jih lastniku objekta dodeli, enaka:

S = A. (P2/P1). 1,7. Sškoda.

(5)

Za več kot pet oseb s stalnim bivališčem v stanovanjskem objektu se k izračunu standardne neto stanovanjske površine P2 iz prejšnjih odstavkov doda za vsako nadaljnjo osebo s stalnim bivališčem v objektu po 8 m2 ne glede na število stanovanjskih enot v stanovanjskem objektu.

(6)

Za obnovljen objekt oziroma za nadomestni objekt se šteje objekt s saniranimi ali izdelanimi temelji, nosilnimi stenami in drugimi nosilnimi konstrukcijami oziroma elementi, vključno z ostrešjem in strešno kritino ter dimniki, izolacijo proti vlagi in toplotno zaščito, betonskimi tlaki kot podlago za finalno izvedbo tlakov, predelnimi stenami, notranjimi in zunanjimi ometi, vodovodno in električno inštalacijo ter vgrajenim stavbnim pohištvom in tudi končno obdelan, pri čemer se v končno obdelavo šteje izvedba hidroizolacije v kopalnici, izdelava podložnih estrihov in toplotna izolacija pod tlaki, obzidava kadi in končna obdelava sten, stropov in tlakov.

(7)

Neto površina stanovanjskega, poslovnega ali kmetijskega gospodarskega objekta se izračuna na podlagi metodologije, ki jo določi minister, pristojen za odpravo posledic naravnih nesreč.

6. člen

(1)

Za obnovo ali nadomestno gradnjo stanovanjskega objekta v lasti osebe zasebnega prava iz 2. točke prvega odstavka 4. člena tega zakona se višina dodeljenih sredstev določi na podlagi:

1.

izračuna višine sredstev, dodeljenih za obnovo ali nadomestno gradnjo objekta v lasti osebe zasebnega prava, iz 5. člena ter

2.

izračuna dodatnih sredstev zaradi socialnega položaja lastnika ter tistih njegovih družinskih članov in oseb, s katerimi lastnik živi v skupnem gospodinjstvu in imajo stalno prebivališče v stanovanjskem objektu.

(2)

Lastniku stanovanjskega objekta iz 2. točke prvega odstavka 4. člena tega zakona se dodelijo dodatna sredstva v višini sredstev iz 5. člena tega zakona, če vsota skupnih dohodkov lastnika in njegovih družinskih članov, ki imajo stalno prebivališče v objektu, v preteklem letu ni presegala dvanajstih mesečnih družinskih dohodkov. Mesečni družinski dohodek iz prejšnjega stavka znaša:

1.

za otroke do dopolnjenega 6. leta starosti 29% zajamčenega osebnega dohodka,

2.

za otroke od 7. do dopolnjenega 14. leta starosti 34% zajamčenega osebnega dohodka,

3.

za otroke od 15. leta do zaključka šolanja 42% zajamčenega osebnega dohodka,

4.

za odrasle osebe 52% zajamčenega osebnega dohodka in

5.

za invalidne osebe s priznano najmanj 70% telesno okvaro 100% zajamčenega osebnega dohodka, določenega za zadnje trimesečje preteklega leta.

(3)

Če je vsota skupnih dohodkov lastnika in njegovih družinskih članov v preteklem letu presegala dvanajst mesečnih družinskih dohodkov iz prejšnjega odstavka, se višina dodatnih sredstev državne pomoči določi na podlagi izračuna:

Sdodatna = S. (10. Dzajamčeni – Dlastnika) / (6. Dzajamčeni)

kjer je:

Sdodatna – višina dodatnih sredstev,

S – višina dodeljenih sredstev iz 5. člena tega zakona,

Dzajamčeni – vsota dvanajstih mesečnih družinskih dohodkov iz prejšnjega odstavka, izračunanih na podlagi podatkov o starosti družinskih članov in zajamčenega osebnega dohodka, določenega za zadnje trimesečje preteklega leta,

Dlastnika – vsota skupnih dohodkov lastnika in njegovih družinskih članov, ki imajo stalno prebivališče v objektu, za preteklo leto.

(4)

Če je bila vsota skupnih dohodkov lastnika in njegovih družinskih članov, ki imajo stalno prebivališče v objektu, v preteklem letu za več kot desetkrat večja od vsote dvanajstih mesečnih družinskih dohodkov, izračunanih na podlagi podatkov o starosti družinskih članov in zajamčenega osebnega dohodka, določenega za zadnje trimesečje preteklega leta, lastnik stanovanjskega objekta ni upravičen do dodatnih sredstev.

(5)

Dodatna sredstva iz prejšnjih odstavkov tega člena se prištejejo dodeljenim sredstvom iz 5. člena tega zakona tako, da je celotna višina sredstev, dodeljenih za obnovo ali nadomestno gradnjo stanovanjskega objekta, enaka:

Scelotna = S + Sdodatna

kjer je:

Zakon o ukrepih za odpravo posledic določenih zemeljskih plazov večjega obsega iz let 2000 in 2001 (ZUOPZP)

Časovnica