Na podlagi petega odstavka 6. člena zakona o zdravstveni ustreznosti živil in izdelkov ter snovi, ki prihajajo v stik z živili (Uradni list RS, št. 52/00) in 37. člena zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 54/00), izdajata minister za zdravje in minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
P R A V I L N I K
o aromah*
Ta pravilnik določa pogoje čistosti, definicije in označevanje arom, ki so namenjene za uporabo v/na živilih, pozitivni seznam aromatičnih snovi, ki se uporabljajo v/na živilih, postopek oziroma splošna merila za njihovo ovrednotenje glede vpisa v register ter potrebne ukrepe za sprejetje programa za ovrednotenje.
Ta pravilnik se ne uporablja za:
-
snovi, ki živilom dajejo izključno sladek, slan ali kisel okus;
-
surovine rastlinskega ali živalskega izvora, ki imajo naravno lastnost arome, vendar se ne uporabljajo za aromatiziranje.
Po tem pravilniku so arome aromatične snovi, aromatični pripravki, procesne arome, arome dima in njihove mešanice, ki se dodajajo živilom z namenom dodajanja vonja in okusa.
Arome niso namenjene za neposredno uživanje.
Izrazi v tem pravilniku imajo naslednji pomen:
(a) aromatične snovi so kemične spojine z aromatičnimi lastnostmi, ki se glede na način pridobivanja razvrščajo v:
(a1) naravne aromatične snovi, ki so pridobljene s fizikalnimi postopki (vključno z destilacijo in ekstrakcijo s topilom), encimatskim postopkom ali mikrobiološkim postopkom iz surovin rastlinskega ali živalskega izvora, v naravni obliki ali predelanih v živilske namene po tradicionalnih postopkih predelave (vključno sušenje, praženje in fermentacija);
(a2) naravnim enake aromatične snovi, ki so pridobljene s kemično sintezo ali izolirane s kemičnim postopkom in so kemično enake aromatičnim snovem, ki so naravno prisotne v surovinah rastlinskega ali živalskega izvora, kot določa prejšnja točka;
(a3) umetne aromatične snovi, ki so pridobljene s kemično sintezo in niso kemično enake snovem, ki so naravno prisotne v surovinah rastlinskega in živalskega izvora kot določa točka a1 tega člena;
(b) aromatični pripravek je izdelek, ki se razlikuje od naravnih aromatičnih snovi iz točke a1 tega člena in ne glede na to, ali je zgoščen ali ne, ima lastnost naravnih arom;
(c) procesna aroma je izdelek, ki se pridobiva s segrevanjem do 180 °C do največ 15 minut, za katerega sestavine ni potrebno, da imajo lastnosti arom, vsaj ena od sestavin pa mora vsebovati dušik (amino), druga pa je reducirajoči sladkor;
(d) aroma dima je izvleček dima, ki se uporablja v običajnih postopkih za prekajevanje živil.
Pri proizvodnji arom se mora upoštevati pozitivni seznam (register) aromatičnih snovi, ki se uporabljajo v/na živilih, kot je določeno v Odločbi Komisije 1999/217/ES, nazadnje spremenjeni z Odločbo Komisije 2002/113/ES.
Splošna merila za uporabo aromatičnih snovi iz prejšnjega odstavka, zlasti zahteva, da ne pomenijo tveganja za zdravje potrošnika ter da njihova uporaba ne zavaja potrošnika, so določena v Uredbi Komisije št. 2232/96/ES.
Postopki za sprejetje programa ovrednotenja ustreznosti aromatičnih snovi iz prvega odstavka so določeni v Uredbi Komisije št. 1565/2000/ES.
Skrajni rok za predložitev podatkov za ovrednotenje ustreznosti aromatičnih snovi iz prvega odstavka je določen v Uredbi Komisije št. 622/2002/ES.
Uporaba arom dima, ki se uporabljajo v ali na živilih, je določena v Uredbi Komisije št. 2065/2003/ES.
Živila, ki jim je po predpisih o kakovosti za posamezno kategorijo živil dovoljeno dodajati arome, lahko vsebujejo le arome, ki so določene s tem pravilnikom.
Živila, ki jim je po predpisih o kakovosti za posamezno kategorijo živil dovoljeno dodajati mešanice arom iz drugega odstavka prejšnjega člena, lahko vsebujejo tudi sestavine, ki se uporabljajo kot aditivi, določeni s tem pravilnikom.
Arome smejo biti v prometu le, če so označene skladno s tem pravilnikom in če ne vsebujejo nobenih sestavin ali snovi v količini, ki bi predstavljala nevarnost za zdravje.
Za proizvodnjo arom, namenjenih za živila, je prepovedano uporabljati rastline oziroma njihove dele, kot je določeno v Prilogi 1.
Arome smejo vsebovati neželene snovi le v takšni količini, da v živilu ni presežena največja količina teh snovi, kot je določeno v Prilogi 2.
Arome smejo vsebovati določene snovi le v takšni količini, da v živilu ni presežena največja količina teh snovi, kot je določeno v Prilogi 3.
Snovi iz prejšnjega odstavka, razen kinina v obliki hidroklorida, smejo biti prisotne v živilu le kot posledica uporabe arom, pridobljenih iz naravnih surovin.