na dokumentu
Nalaganje dokumenta...
Zakon o ratifikaciji Konvencije med Republiko Slovenijo in Kraljevino Belgijo o izogibanju dvojnega obdavčevanja in preprečevanju davčnih utaj v zvezi z davki na dohodek in premoženje (BBEDOU)
OBJAVLJENO V: Uradni list RS (mednarodne) 5-10/1999, stran 78 DATUM OBJAVE: 27.3.1999
VELJAVNOST: od 2.10.2002 / UPORABA: od 2.10.2002
RS (mednarodne) 5-10/1999
Verzija
2 / 2
Čistopis se uporablja od 2.10.2002 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 14.2.2026: AKTUALEN.
10. Zakon o ratifikaciji Konvencije med Republiko Slovenijo in Kraljevino Belgijo o izogibanju dvojnega obdavčevanja in preprečevanju davčnih utaj v zvezi z davki na dohodek in premoženje (BBEDOU)
Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
U K A Z
O RAZGLASITVI ZAKONA O RATIFIKACIJI KONVENCIJE MED REPUBLIKO SLOVENIJO IN KRALJEVINO BELGIJO O IZOGIBANJU DVOJNEGA OBDAVČEVANJA IN PREPREČEVANJU DAVČNIH UTAJ V ZVEZI Z DAVKI NA DOHODEK IN PREMOŽENJE (BBEDOU)
O RAZGLASITVI ZAKONA O RATIFIKACIJI KONVENCIJE MED REPUBLIKO SLOVENIJO IN KRALJEVINO BELGIJO O IZOGIBANJU DVOJNEGA OBDAVČEVANJA IN PREPREČEVANJU DAVČNIH UTAJ V ZVEZI Z DAVKI NA DOHODEK IN PREMOŽENJE (BBEDOU)
Razglašam Zakon o ratifikaciji Konvencije med Republiko Slovenijo in Kraljevino Belgijo o izogibanju dvojnega obdavčevanja in preprečevanju davčnih utaj v zvezi z davki na dohodek in premoženje (BBEDOU), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 10. marca 1999.
001-22-13/99
Ljubljana, dne 18. marca 1999
Predsednik Republike Slovenije Milan Kučan l. r.
Z A K O N
O RATIFIKACIJI KONVENCIJE MED REPUBLIKO SLOVENIJO IN KRALJEVINO BELGIJO O IZOGIBANJU DVOJNEGA OBDAVČEVANJA IN PREPREČEVANJU DAVČNIH UTAJ V ZVEZI Z DAVKI NA DOHODEK IN PREMOŽENJE (BBEDOU)
O RATIFIKACIJI KONVENCIJE MED REPUBLIKO SLOVENIJO IN KRALJEVINO BELGIJO O IZOGIBANJU DVOJNEGA OBDAVČEVANJA IN PREPREČEVANJU DAVČNIH UTAJ V ZVEZI Z DAVKI NA DOHODEK IN PREMOŽENJE (BBEDOU)
1. člen
Ratificira se Konvencija med Republiko Slovenijo in Kraljevino Belgijo o izogibanju dvojnega obdavčevanja in preprečevanju davčnih utaj v zvezi z davki na dohodek in premoženje, podpisana v Ljubljani dne 22. junija 1998.
2. člen
Konvencija se v izvirniku v slovenskem in angleškem jeziku glasi:*
K O N V E N C I J A MED REPUBLIKO SLOVENIJO IN KRALJEVINO BELGIJO O IZOGIBANJU DVOJNEGA OBDAVČEVANJA IN PREPREČEVANJU DAVČNIH UTAJ V ZVEZI Z DAVKI NA DOHODEK IN PREMOŽENJE
VLADA REPUBLIKE SLOVENIJE
in
VLADA KRALJEVINE BELGIJE
sta se v želji, da bi sklenili konvencijo o izogibanju dvojnega obdavčevanja in preprečevanju davčnih utaj v zvezi z davki na dohodek in premoženje
dogovorili o naslednjem:
I. POGLAVJE – PODROČJE KONVENCIJE
1. člen
OSEBE, ZA KATERE SE UPORABLJA KONVENCIJA
Ta konvencija se uporablja za osebe, ki so rezidenti ene ali obeh držav pogodbenic.
2. člen
DAVKI, ZA KATERE SE UPORABLJA KONVENCIJA
1. Ta konvencija se uporablja za davke na dohodek in premoženje, ki jih uvajajo država pogodbenica, njene politične enote ali njene lokalne oblasti, ne glede na to, kako so uvedeni.
2. Za davke na dohodek in premoženje štejemo vse davke, ki se uvedejo na celotni dohodek, na celotno premoženje ali na sestavine dohodka ali premoženja, vključujoč davke na dobiček od odsvojitve premičnin ali nepremičnin, davke na celotne zneske mezd ali plač, ki jih plačujejo podjetja, kot tudi davke na zvišanje vrednosti kapitala.
3. Obstoječi davki, za katere se uporablja dogovor, so zlasti:
a)
v primeru Slovenije:
1* davek na dobiček pravnih oseb, vključno z dohodkom od transportnih storitev tuje osebe, ki nima svojega zastopstva na področju Republike Slovenije;
2* davek na dohodek posameznikov, vključno z mezdami in plačami, dohodkom od kmetijskih dejavnosti, dohodkom iz poslovanja, kapitalskimi dobički in dohodkom iz nepremičnin in premičnin;
3* davek na premoženje;
(v nadaljevanju: "slovenski davek");
b)
v primeru Belgije:
1* davek na dohodek posameznikov;
2* davek na dohodek podjetja;
3* davek na dohodek pravnih oseb;
4* davek na dohodek nerezidentov;
5* posebni davek, vključen v davek na dohodek posameznikov;
6* dodaten prispevek za krizne situacije, vključno s predplačili, dodatne dajatve na te davke in predplačila, in dodatki davku na dohodek posameznikov,
(v nadaljevanju: "belgijski davek").
4.
Ta konvencija se bo uporabljala tudi za kakršne koli enake ali vsebinsko podobne dajatve, ki bodo uvedene po datumu podpisa konvencije, dodatno k že obstoječim dajatvam ali namesto njih. Pristojni organi držav pogodbenic morajo drug drugega obvestiti o vseh bistvenih spremembah, ki so bile izvršene v ustreznih davčnih zakonih.
II. POGLAVJE – DEFINICIJE
3. člen
SPLOŠNE DEFINICIJE
1. Za potrebe te konvencije, razen če kontekst ne zahteva drugače:
a)
1* izraz "Slovenija" pomeni Republiko Slovenijo; kadar je uporabljen v zemljepisnem pomenu, pomeni ozemlje Republike Slovenije, vključno s teritorialnim morjem in katerim koli drugim delom morja ali zraka, kjer Republika Slovenija v skladu z mednarodnim pravom uveljavlja suverene pravice ali svojo sodno pristojnost;
2* izraz "Belgija" pomeni Kraljevino Belgijo; kadar je uporabljen v zemljepisnem pomenu, pomeni ozemlje Kraljevine Belgije, vključno s teritorialnim morjem in katerim koli drugim delom morja in zraka, kjer Kraljevina Belgija v skladu z mednarodnim pravom uveljavlja svoje suverene pravice ali svojo sodno pristojnost;
b)
izraza "država pogodbenica" in "druga država pogodbenica" pomenita Slovenijo ali Belgijo, v skladu s kontekstom;
c)
izraz "oseba" zajema posameznika, družbo ali katero koli drugo telo, ki združuje več oseb;
d)
izraz "družba" pomeni katero koli korporacijo ali enoto, ki se obravnava kot korporacija v davčne namene;
e)
izraza "podjetje države pogodbenice", in "podjetje druge države pogodbenice" pomenita podjetje, ki ga upravlja rezident države pogodbenice in podjetje, ki ga upravlja rezident druge države pogodbenice;
f)
izraz "mednarodni promet" pomeni kakršen koli prevoz z ladjo ali letalom, s katerim upravlja podjetje, ki ima sedež dejanske uprave v državi pogodbenici, razen kadar ladja ali letalo opravljata prevoze izključno med kraji v drugi državi pogodbenici;
g)
izraz "pristojni organ" pomeni:
1* v primeru Slovenije: Ministrstvo za finance ali njegovega pooblaščenega predstavnika, in
2* v primeru Belgije: ministra za finance ali njegovega pooblaščenega predstavnika;
h)
izraz "državljani" pomeni:
1* vse posameznike, ki imajo državljanstvo države pogodbenice;
2* vse pravne osebe, družabništva in združenja, katerih status izhaja iz zakonov, ki veljajo v državi pogodbenici.
2. Kadar država pogodbenica uporablja to konvencijo, ima vsak izraz, ki s konvencijo ni opredeljen, če kontekst ne zahteva drugače, tak pomen, kot ga ima po njenih zakonih, ki se nanašajo na davke, za katere se uporablja ta konvencija.
4. člen
REZIDENT
1. Za namene te konvencije izraz "rezident države pogodbenice" pomeni katero koli osebo, ki je v skladu z zakoni te države pogodbenice dolžna plačevati davke zaradi svojega stalnega prebivališča, bivališča, sedeža uprave ali katerega koli drugega kriterija podobne narave. Vendar ta izraz ne pomeni katere koli osebe, ki je dolžna plačevati v državi le davke od dohodkov, ki izvirajo v tej državi ali od premoženja, ki se tam nahaja.
2. Kadar je v skladu z določbami prvega odstavka posameznik rezident obeh držav pogodbenic, se njegov status opredeli, kot sledi:
a)
šteje se za rezidenta države, kjer ima stalno prebivališče; če ima stalno prebivališče v obeh državah, se šteje za rezidenta države, s katero ima tesnejše osebne in ekonomske odnose (središče vitalnih interesov);
b)
če države, v kateri ima središče svojih vitalnih interesov, ni mogoče določiti, ali če nima na razpolago stalnega prebivališča v eni ali drugi državi, se šteje, da je rezident države, v kateri običajno prebiva;
c)
če ima svoje običajno bivališče v obeh državah ali v nobeni od njiju, se šteje za rezidenta države, katere državljan je;
d)
če je državljan obeh držav ali nobene od njiju, pristojni organi držav pogodbenic razrešijo to vprašanje s skupnim dogovorom.
3. Kadar je zaradi določb prvega odstavka oseba, razen posameznika, rezident v obeh državah pogodbenicah, se šteje za rezidenta države, v kateri je njen sedež dejanske uprave.
5. člen
STALNA POSLOVNA ENOTA
1. Za namene te konvencije izraz "stalna poslovna enota" pomeni stalno mesto poslovanja, v katerem se v celoti ali delno odvijajo posli določenega podjetja.
2.
Izraz "stalna poslovna enota" še posebej vključuje:
a)
sedež uprave;
b)
podružnico;
c)
poslovalnico;
d)
tovarno;
e)
delavnico, in
f)
rudnik, naftno ali plinsko nahajališče, kamnolom ali kateri koli drug kraj, kjer pridobivajo naravne vire.
3.
Izraz "stalna poslovna enota" prav tako vključuje gradbišče, projekt gradnje, montaže ali instalacij ali nadzorne dejavnosti v zvezi s tem, vendar samo, če takšna gradbišča, projekti ali dejavnosti trajajo dlje kot dvanajst mesecev.
4.
Ne glede na prejšnje določbe tega člena se šteje, da izraz "stalna poslovna enota" ne vključuje:
a)
uporabe prostorov izključno za skladiščenje, razstavljanje ali dostavo dobrin ali blaga, ki pripada podjetju;
b)
vzdrževanja zalog dobrin ali blaga, ki pripada podjetju, samo zaradi skladiščenja, razstavitve ali dostave;
c)
vzdrževanja zalog dobrin ali blaga, ki pripada podjetju, izključno za namene predelave v drugem podjetju;
d)
vzdrževanja stalnega kraja poslovanja izključno za nakup dobrin ali blaga ali za zbiranje podatkov za podjetje;
e)
vzdrževanja stalnega kraja poslovanja izključno z namenom izvajanja katere koli druge dejavnosti pripravljalne ali pomožne narave za podjetje;
f)
vzdrževanja stalnega kraja poslovanja izključno zaradi kakršne koli kombinacije dejavnosti, navedenih v pododstavkih a) do e), če je celotna dejavnost stalnega kraja poslovanja, ki izvira iz te kombinacije, pripravljalne ali pomožne narave.
5.
Kljub določbam prvega in drugega odstavka, kjer oseba – ki ni zastopnik z neodvisnim statusom, za katerega veljajo določbe šestega odstavka – deluje v državi pogodbenici v imenu podjetja in ima oziroma običajno uporablja pooblastilo za sklepanje pogodb v imenu podjetja, se šteje, da ima podjetje stalno poslovno enoto v tej državi za vse dejavnosti, ki jih ta oseba opravlja za podjetje, razen če njene dejavnosti niso omejene na tiste, omenjene v četrtem odstavku, zaradi katerih se ta stalni kraj poslovanja po tem odstavku ne bi štel za stalno poslovno enoto, če bi se te dejavnosti opravljale prek stalnega kraja poslovanja.
6.
Ne šteje se, da ima podjetje stalno poslovno enoto v državi pogodbenici, če opravlja posle v tej državi prek posrednika, splošnega komisionarja ali kakršnega koli drugega agenta, ki ima neodvisen status, če te osebe delujejo v okviru svojega rednega poslovanja.