Zakon o ratifikaciji Konvencije med Vlado Republike Slovenije in Zveznim svetom Švicarske konfederacije o izogibanju dvojnega obdavčevanja v zvezi z davki na dohodek in premoženje (BCHIDO)

OBJAVLJENO V: Uradni list RS (mednarodne) 15-54/1997, stran 1475 DATUM OBJAVE: 18.8.1997

VELJAVNOST: od 1.12.1997 / UPORABA: od 1.12.1997

RS (mednarodne) 15-54/1997

Verzija 6 / 6

Čistopis se uporablja od 16.10.2024 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 13.2.2026: AKTUALEN.

Časovnica

Na današnji dan, 13.2.2026 je:

  • ČISTOPIS
  • AKTUALEN
  • UPORABA ČISTOPISA
  • OD 16.10.2024
    DO nadaljnjega
Format datuma: dan pika mesec pika leto, na primer 20.10.2025
54. Zakon o ratifikaciji Konvencije med Vlado Republike Slovenije in Zveznim svetom Švicarske konfederacije o izogibanju dvojnega obdavčevanja v zvezi z davki na dohodek in premoženje (BCHIDO)
Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
U K A Z 
O RAZGLASITVI ZAKONA O RATIFIKACIJI KONVENCIJE MED VLADO REPUBLIKE SLOVENIJE IN ZVEZNIM SVETOM ŠVICARSKE KONFEDERACIJE O IZOGIBANJU DVOJNEGA OBDAVČEVANJA V ZVEZI Z DAVKI NA DOHODEK IN PREMOŽENJE (BCHIDO)
Razglašam Zakon o ratifikaciji Konvencije med Vlado Republike Slovenije in Zveznim svetom Švicarske konfederacije o izogibanju dvojnega obdavčevanja v zvezi z davki na dohodek in premoženje (BCHIDO), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 26. junija 1997.
Št. 001-22-69/97
Ljubljana, dne 4. julija 1997
Predsednik Republike Slovenije Milan Kučan l. r.
Z A K O N    
O RATIFIKACIJI KONVENCIJE MED VLADO REPUBLIKE SLOVENIJE IN ZVEZNIM SVETOM ŠVICARSKE KONFEDERACIJE O IZOGIBANJU DVOJNEGA OBDAVČEVANJA V ZVEZI Z DAVKI NA DOHODEK IN PREMOŽENJE (BCHIDO)

1. člen

Ratificira se Konvencija med Vlado Republike Slovenije in Zveznim svetom Švicarske konfederacije o izogibanju dvojnega obdavčevanja v zvezi z davki na dohodek in premoženje, podpisana dne 12. junija 1996 v Ljubljani.

2. člen

Konvencija se v izvirniku v slovenskem in angleškem jeziku glasi:*
KONVENCIJA  
MED VLADO REPUBLIKE SLOVENIJE IN ŠVICARSKIM ZVEZNIM SVETOM O ODPRAVI DVOJNEGA OBDAVČEVANJA V ZVEZI Z DAVKI OD DOHODKA IN PREMOŽENJA TER O PREPREČEVANJU DAVČNIH UTAJ IN IZOGIBANJA DAVKOM
VLADA REPUBLIKE SLOVENIJE
IN
ŠVICARSKI ZVEZNI SVET
sta se
V ŽELJI po nadaljnjem razvijanju gospodarskih odnosov in krepitvi sodelovanja v davčnih zadevah,
Z NAMENOM, da skleneta konvencijo o odpravi dvojnega obdavčevanja v zvezi z davki od dohodka in premoženja, ne da bi ustvarila možnosti za neobdavčitev ali zmanjšanje obdavčitve z davčnimi utajami ali izogibanjem davkom (vključno z izkoriščanjem ugodnejših mednarodnih sporazumov zaradi pridobitve ugodnosti, ki jih zagotavlja ta konvencija, za posredne koristi rezidentov tretjih držav),
DOGOVORILA:

1. člen

Osebe, za katere se uporablja konvencija
Ta konvencija velja za osebe, ki so rezidenti ene ali obeh držav pogodbenic.

2. člen

Davki, za katere se uporablja konvencija
1. Ta konvencija se uporablja za davke na dohodek in premoženje, ki jih nalaga država pogodbenica, njene politične enote ali njene lokalne oblasti, ne glede na to, kako se pobirajo.
2. Za davke na dohodek in premoženje se štejejo vsi davki, ki se plačujejo na celotni dohodek, na celotno premoženje ali na sestavine dohodka ali premoženja, vključujoč davke na dobiček od odsvojitve premičnin ali nepremičnin, davke na celotne zneske mezd in plač, ki jih plačujejo podjetja, kot tudi davke na zvišanje vrednosti kapitala.
3. Obstoječi davki, za katere se uporablja sporazum, so:

a)

v Sloveniji:
(i) davek na dobiček pravnih oseb;
(ii) davek na dohodek posameznikov, vključujoč mezde in plače, dohodek od kmetijskih dejavnosti, dohodek iz poslovanja, kapitalske dobičke in dohodek iz nepremičnin in premičnin;
(iii) davek na premoženje;
(v nadaljevanju: “slovenski davek”);

b)

v Švici:
zvezni, kantonski in občinski davki

(i)

na dohodek (celoten dohodek, zaslužek, dohodek iz premoženja, industrijski in poslovni dobiček, kapitalski dobički ter druge oblike dohodka); in

(ii)

na premoženje (celotno premoženje, premoženje iz premičnin in nepremičnin, poslovno premoženje, plačano premoženje in rezerve, ter druge oblike premoženja)
(v nadaljevanju: “švicarski davek”).
4. Ta konvencija se bo uporabljala tudi za kakršne koli enake ali vsebinsko podobne dajatve, ki bodo uvedene po datumu podpisa konvencije, dodatno k že obstoječim dajatvam ali namesto njih. Pristojni organi držav pogodbenic morajo drug drugega obvestiti o vseh bistvenih spremembah, ki so bile izvršene v njihovih ustreznih davčnih zakonih.
5. Ta konvencija se ne bo uporabljala za davke, zadržane na izvoru za loterijske dobitke.

3. člen

Splošne definicije
1. Za potrebe tega sporazuma, razen če kontekst ne zahteva drugače:

a)

izraz " Slovenija" pomeni ozemlje Republike Slovenije, ozemlje Slovenije vključno z morskimi področji, morskim dnom in njegovim podzemljem, ležečim ob teritorialnem morju, v katerem lahko Republika Slovenija izvaja svoje suverene pravice in ima svojo sodno oblast v skladu z mednarodnim pravom in svojo domačo zakonodajo;

b)

izraz "Švica" pomeni Švicarsko konfederacijo;

c)

izraz "oseba" zajema posameznika, družbo ali katero koli drugo telo, ki združuje več oseb;

d)

izraz "družba" pomeni katero koli korporacijo ali enoto, ki se jo obravnava kot korporacijo v davčne namene;

e)

izraza "podjetje države pogodbenice" ali "podjetje druge države pogodbenice" pomenita podjetje, ki ga upravlja rezident države pogodbenice in podjetje, ki ga upravlja rezident druge države pogodbenice;

f)

izraz "mednarodni promet" pomeni kakršen koli prevoz z ladjo ali letalom, s katerim upravlja podjetje, ki ima sedež v državi pogodbenici, razen kadar ladja ali letalo opravljata prevoze izključno med kraji v drugi državi pogodbenici;

g)

izraz "pristojni organ" pomeni:

(i)

v primeru Slovenije: Ministrstvo za finance Republike Slovenije ali njegovega pooblaščenega predstavnika;

(ii)

v primeru Švice, direktorja Zvezne davčne administracije ali njegovega pooblaščenega predstavnika;

h)

izraz "državljan" pomeni:
(i) katerega koli posameznika, ki ima državljanstvo države pogodbenice;
(ii) katero koli pravno osebo, partnerstvo ali združenje, katere status izhaja iz zakonov, ki veljajo v državi pogodbenici.
2. Kadar uporablja država pogodbenica to konvencijo, ima vsak izraz, ki s konvencijo ni opredeljen, če kontekst ne zahteva drugače, tak pomen, kot ga ima po njenih zakonih, ki se nanašajo na davke, za katere se uporablja ta konvencija.

4. člen

Rezident
1. V tej konvenciji izraz »rezident države pogodbenice« pomeni osebo, ki mora po zakonodaji te države plačevati davke zaradi svojega stalnega prebivališča, prebivališča, sedeža uprave ali katerega koli drugega podobnega merila, in vključuje tudi to državo in katero koli njeno politično enoto ali lokalno oblast. Ta izraz pa ne vključuje osebe, ki mora plačevati davke v tej državi samo v zvezi z dohodki iz virov v tej državi ali od premoženja v njej.
2. Kadar je zaradi določb prvega odstavka posameznik rezident obeh držav pogodbenic, se njegov status določi tako:

a)

šteje se samo za rezidenta države, v kateri ima na voljo stalni dom; če ima stalni dom na voljo v obeh državah, se šteje samo za rezidenta države, s katero ima tesnejše osebne in ekonomske stike (središče življenjskih interesov);

b)

če ni mogoče opredeliti države, v kateri ima središče življenjskih interesov, ali če nima v nobeni od obeh držav na voljo stalnega doma, se šteje samo za rezidenta države, v kateri ima običajno bivališče;

c)

če ima običajno bivališče v obeh državah ali v nobeni od njiju, se šteje samo za rezidenta države, katere državljan je;

d)

če je državljan obeh držav ali nobene od njiju, pristojna organa držav pogodbenic vprašanje rešita s skupnim dogovorom.
3. Kadar je zaradi določb prvega odstavka oseba, ki ni posameznik, rezident obeh držav pogodbenic, se šteje samo za rezidenta države, v kateri je njen sedež dejanske uprave.
4. Osebna družba se šteje za rezidenta države pogodbenice, v kateri ima sedež dejanske uprave. Vendar pa se 6. do 22. člen te konvencije uporabljajo samo za dohodek ali premoženje osebne družbe, ki je obdavčeno v državi pogodbenici, za rezidenta katere se šteje.

5. člen

Stalna poslovna enota
1. Izraz “stalna poslovna enota” v tej konvenciji pomeni stalno mesto poslovanja, v katerem se v celoti ali delno odvijajo posli določenega podjetja.
2. Izraz “stalna poslovna enota” še posebej vključuje:

a)

sedež uprave;

b)

podružnico;

c)

poslovalnico;

d)

tovarno;

e)

delavnico; in

f)

rudnik, naftno ali plinsko nahajališče, kamnolom ali kateri koli drug kraj, kjer pridobivajo naravne vire.
3. Gradbišče, objekt v izgradnji ali projekt instalacij pomeni stalno poslovno enoto samo, če traja dlje kot dvanajst mesecev.
4. Kljub določbam iz tega člena se šteje, da izraz “stalna poslovna enota” ne vključuje:

a)

uporabe prostorov izključno za skladiščenje, razstavljanje ali dostavo dobrin ali blaga, ki je last podjetja;

b)

vzdrževanja zalog dobrin ali blaga, ki pripada podjetju, samo zaradi skladiščenja, razstavitve ali dostave;

c)

vzdrževanja zalog dobrin ali blaga, ki pripada podjetju, izključno za namene predelave v drugem podjetju;

d)

vzdrževanja stalnega kraja poslovanja izključno za nakup dobrin ali blaga ali za zbiranje podatkov za podjetje;

e)

vzdrževanje stalnega kraja poslovanja izključno z namenom izvajanja reklamnih dejavnosti, za dajanje informacij, za znanstveno raziskovanje ali podobne dejavnosti pripravljalnega ali pomožnega značaja za podjetje;

f)

vzdrževanje stalnega kraja poslovanja izključno zaradi kakršne koli kombinacije dejavnosti, navedenih v pododstavkih a) do e), če je celotna dejavnost stalnega kraja poslovanja, ki izvira iz te kombinacije, pripravljalnega ali pomožnega značaja.
5. Kljub določbam 1. in 2. odstavka, kjer oseba – ki ni zastopnik z neodvisnim statusom, za katerega veljajo določbe 6. odstavka – deluje v državi pogodbenici v imenu podjetja druge države pogodbenice in ima oziroma običajno uporablja pooblastilo za sklepanje pogodb v imenu podjetja, se šteje, da ima podjetje stalno poslovno enoto v prvi omenjeni državi za katerokoli dejavnost, ki jih ta oseba opravlja za podjetje, razen, če njene dejavnosti niso omejene na tiste, omenjene v 4. odstavku, zaradi katerih se ta stalni kraj poslovanja po tem odstavku ne bi štel za stalno poslovno enoto, če bi se te dejavnosti opravljale prek stalnega kraja poslovanja.
6. Ne šteje se, da ima podjetje države pogodbenice stalno poslovno enoto v drugi državi pogodbenici, če opravlja svoje posle v tej državi preko borznega posrednika, splošnega komisionarja ali kakršnega koli posrednika, ki ima neodvisen status, če te osebe delujejo v okviru svojega rednega poslovanja.
7. Dejstvo, da družba, ki je rezident države pogodbenice, nadzoruje ali jo nadzoruje družba, ki je rezident druge države pogodbenice, oziroma ki izvaja posle v tej drugi državi (preko stalne poslovne enote ali drugače), samo po sebi še ne pomeni, da se taka družba šteje za stalno poslovno enoto druge.

6. člen

Dohodek od nepremičnin
1. Dohodek rezidenta države pogodbenice, ki izhaja iz nepremičnin (vključno z dohodkom od kmetijstva in gozdarstva) v drugi državi pogodbenici, se lahko obdavči v tej drugi državi.
2. Izraz “nepremičnine” ima pomen, ki ga določa zakonodaja države pogodbenice, v kateri se nahaja predmetna nepremičnina. Izraz vselej zajema tudi premoženje, ki je sestavni del nepremičnin, živi in neživi inventar kmetijskih in gozdnih gospodarstev, pravice, za katere veljajo določbe splošnega prava, ki se nanašajo na zemljiško lastnino, užitek na nepremičninah in pravice do spremenljivih ali stalnih plačil kot odškodnino za izkoriščanje ali pravico do izkoriščanja nahajališč rud, virov ter drugih naravnih bogastev; ladje, čolni in letala se ne štejejo za nepremičnine.
3. Določila 1. odstavka se uporabljajo tudi za dohodek, ustvarjen z neposredno uporabo, oddajanjem v najem ali drugačno uporabo nepremičnine.
4. Določila 1. in 3. odstavka se uporabljajo tudi za dohodek od nepremičnine podjetja in za dohodek od nepremičnine, ki se uporablja za opravljanje samostojnih osebnih storitev.

7. člen

Poslovni dobički
1. Dobiček podjetja države pogodbenice se obdavči samo v tej državi, razen če podjetje ne posluje v drugi državi pogodbenici prek stalne poslovne enote v njej. Če podjetje posluje, kakor je prej omenjeno, se lahko dobiček, ki se pripiše stalni poslovni enoti v skladu z določbami drugega odstavka, obdavči v tej drugi državi.
2. Za namene tega člena in 23. člena je dobiček, ki se v vsaki državi pogodbenici pripiše stalni poslovni enoti iz prvega odstavka, dobiček, za katerega bi se lahko pričakovalo, da bi ga imela, še posebej pri poslovanju z drugimi deli podjetja, če bi bila ločeno in neodvisno podjetje, ki opravlja enake ali podobne dejavnosti pod enakimi ali podobnimi pogoji, ob upoštevanju opravljenih nalog, uporabljenih sredstev in tveganj, ki jih prevzame podjetje prek stalne poslovne enote in drugih delov podjetja.