Nalaganje dokumenta...
Zakon o rudarstvu (ZRud)
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 56-2653/1999, stran 7071 DATUM OBJAVE: 13.7.1999
VELJAVNOST: od 28.7.1999 do 9.8.2010 / UPORABA: od 28.7.1999 do 31.12.2010
RS 56-2653/1999
Verzija
6 / 6
Čistopis se uporablja od 1.1.2011 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 19.2.2026: NEAKTUALEN.
2653. Zakon o rudarstu (ZRud)
Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena ustave Republike Slovenije izdajam
U K A Z
o razglasitvi zakona o rudarstvu (ZRud)
o razglasitvi zakona o rudarstvu (ZRud)
Razglašam zakon o rudarstvu (ZRud), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 30. junija 1999.
001-22-107/99
Ljubljana, dne 8. julija 1999.
Predsednik Republike Slovenije Milan Kučan l. r.
Z A K O N
O RUDARSTVU (ZRud)
O RUDARSTVU (ZRud)
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina in namen zakona)
Ta zakon ureja raziskovanje, izkoriščanje in gospodarjenje z mineralnimi surovinami kot naravnim virom, ne glede na to ali so v zemlji ali na njeni površini v tekočih ali stoječih vodah ali pa v obalnem morju.
Ne glede na določbe prejšnjega odstavka veljajo za raziskovanje in izkoriščanje mivke, peska in gramoza iz vodnih in priobalnih zemljišč določbe zakona, ki ureja vode.
Zakon določa tudi ukrepe in pogoje za izvajanje rudarskih del, varovanje okolja in varstva pri delu v času izvajanja rudarskih del pri raziskovanju oziroma izkoriščanju mineralnih surovin in drugih rudarskih delih, ki niso v zvezi z raziskovanjem ali izkoriščanjem mineralnih surovin, ureditev prizadetih površin po končanem izvajanju rudarskih del ter njihovo usposobitev za ponovno uporabo.
Ta zakon določa tudi način podeljevanja rudarske pravice, pristojnosti in način izdajanja posameznih dovoljenj, kot tudi organizacijo in način izvajanja inšpekcijske službe na področju rudarstva.
Gospodarjenje z mineralnimi surovinami je v pristojnosti države, ki ureja, načrtuje in nadzira raziskovanje in izkoriščanje mineralnih surovin z namenom zagotoviti njihovo optimalno izkoriščanje v skladu z načeli varstva okolja in naravnih vrednot.
2. člen
(pojmi)
Pojmi imajo v tem zakonu naslednji pomen:
1.
Mineralne surovine so neobnovljivi naravni viri v lasti države, ki so posredno ali neposredno gospodarsko izkoristljivi.
2.
Gospodarjenje z mineralno surovino obsega vse postopke in dela potrebna za optimalno izkoriščanje mineralne surovine, kar obsega podelitev rudarske pravice, izkoriščanje mineralne surovine in opustitev izkoriščanja.
3.
Rudnik (rudarski obrat) je z zemljiščem omejeno področje na površini ali pod njo, kjer se raziskuje ali izkorišča mineralne surovine. Raziskovanje oziroma izkoriščanje mineralnih surovin vključuje tudi stroje, opremo, zgradbe, deponije oziroma odlagališča in druge objekte, ki so potrebni za izvajanje rudarskih del, do katerih imajo dostop delavci, ki ta dela izvajajo.
4.
Rudniški oziroma rudarski objekt je objekt na površini in pod zemljo na raziskovalnem oziroma pridobivalnem prostoru, ki je namenjen raziskovanju in izkoriščanju mineralne surovine ter izvajanju drugih rudarskih del.
5.
Rudarska infrastruktura so tisti rudniški objekti, ki so potrebni za pričetek raziskovalnih in pridobivalnih del pri izkoriščanju mineralne surovine (dovozne ceste, elektro naprave in objekti, zgradbe za ljudi in opremo itd.)
6.
Rudniški prostor je prostor na površini in pod zemljo, sestavljen iz pristopnega zemljišča in zemljišča, namenjenega raziskovanju oziroma izkoriščanju mineralne surovine, omejen z mejnimi linijami med določenimi geografskimi koordinatami, navezanimi na geodetsko mrežo. Načrt rudniškega prostora je katastrska karta v predpisanem merilu, z označenimi mejami in parcelnimi številkami, ki ob začetku odkopavanja ne sme biti starejša kot šest mesecev in mora biti letno dopolnjena.
7.
Predhodno raziskovanje vključuje: geološko pregledovanje terena, geološko snemanje, majhni izkopi, plitvo vrtanje do 30m, geofizikalno raziskovanje, geološko kartiranje, preiskovanje tal in druga dela za pridobitev podatkov o lastnosti zemeljskih struktur.
8.
Raziskovanje vključuje dela za neposredno ali posredno iskanje mineralnih surovin, vključno z vsemi potrebnimi dejavnostmi, ki so s tem iskanjem povezane, kakor tudi odpiranje in preiskovanje naravnih nahajališč mineralnih surovin ter opuščenih jalovišč ali talilniških odpadkov z namenom, da se ugotovi in oceni gospodarno izkoristljivost mineralnih surovin.
9.
Izkoriščanje vključuje vsa potrebna dela, da se mineralne surovine pridobi, obogati in uskladišči.
10.
Pridobivanje vključuje vsa potrebna dela, da se pride do mineralne surovine v nahajališču (odpiranje), da se pripravi za izkopavanje (pripravo), da se jo izkoplje (odkopavanje) in pripelje na obogatitev.
11.
Črpanje vključuje vsa potrebna dela, da se pride do ležišča mineralne surovine (vrtanje), da se nahajališče pripravi za črpanje, da se črpanje izvede ter mineralno surovino vključi v predelavo.
12.
Obogatitev vključuje vsa potrebna dela, da se pridobljeno mineralno surovino predela v uporabno obliko in kakovost. To se doseže z drobljenjem, sejanjem in ločevanjem po fizikalnih, fizikalno-kemičnih in kemičnih postopkih, ter s postopki obdelave.
13.
Skladiščenje vključuje vsa potrebna dela za hranjenje mineralnih surovin v trdnem, razsutem, tekočem ali plinastem stanju na način, da le-te čim manj izgube na obliki in kakovosti.
14.
Opustitev raziskovanja in izkoriščanja vključuje vsa rudarska dela, ki jih je potrebno izvesti na rudniškem prostoru z namenom dokončne sanacije površin, degradiranih z rudarskimi deli, kakor to določa rudarski projekt.
15.
Raziskovalni prostor je z naravnimi ali umetnimi črtami omejen del zemeljske površine, ki v globino ni omejen in je z rudarsko pravico dodeljen za raziskovanje, uporablja pa se ga na podlagi izdanega dovoljenja za raziskovanje določenih mineralnih surovin.
16.
Pridobivalni prostor je z naravnimi ali umetnimi črtami omejen del zemeljske površine, ki sega do določene globine in je z rudarsko pravico dodeljen za izkoriščanje, uporablja pa se ga na podlagi izdanega dovoljenja za izkoriščanje določenih mineralnih surovin.
17.
Geološka struktura za skladiščenje ogljikovodikov je posebna oblika zgradbe poroznih ali razpokanih kamnin, ki je omejena z nepropustnimi plastmi.
18.
Geotermični energetski vir je vir, katerega vzrok je zemljina toplota in ga je možno izkoriščati tako, da se po odvzemu toplote vrača v nahajališče.
19.
Varnostni steber je varovalno območje v katerem ni dovoljeno pridobivanje mineralnih surovin. Z njim se varuje podzemne in površinske objekte ali dobrine splošnega pomena.
20.
Odkopna metoda je skupek tehničnih postopkov, ukrepov, procesov in zaporedij pri pridobivanju (odkopavanju) mineralnih surovin z rudarskimi deli v okviru konstrukcijsko določenih elementov odkopnega polja ali njegovega manjšega sestavnega dela.
21.
Rudarska pravica je pravica do raziskovanja oziroma izkoriščanja mineralnih surovin v gospodarske namene.
22.
Postroj je skupek naprav ali instalacij, katerih vzajemna funkcija služi istemu tehničnemu cilju in so povezane v funkcionalno celoto.
23.
Odkopno polje ali revir je zaključeno območje odkopavanja z lastnim vstopom in izstopom komunikacijskih poti ali zraka ter specifičnimi konstrukcijsko določenimi elementi.
24.
Del odkopnega polja je odkopno delovišče v sestavu odkopnega polja. Odkopno polje se lahko deli na dele, kot so: blok, etaže, obzorja ali horizonte in posamezna delovišča. Delovišča se lahko poimenujejo glede na tehnične ali geografske karakteristike. Fronta je smer odkopavanja ali napredovanja rudarskega delovišča.
25.
Klasifikacija in kategorizacija mineralnih surovin je postopek, s katerim razvrstimo mineralne surovine po njihovih lastnostih, uporabnosti in izdatnosti, ter jih ločimo na zaloge in vire.
26.
Zaloge mineralnih surovin so mineralne surovine v nahajališčih, ki jih je moč ekonomično izkoristiti.
27.
Viri mineralnih surovin so mineralne surovine v nahajališču, ki ni dovolj raziskano ali dovolj izdatno, da bi ga bilo možno z znanimi odkopnimi metodami ekonomično izkoristiti.
28.
Rudno bogastvo so vse mineralne surovine od 1. do 15. točke 3. člena tega zakona kot viri ali zaloge v raziskovanju oziroma izkoriščanju.
29.
Pristopno zemljišče je tisto zemljišče, preko katerega je možen pristop do raziskovalnega ali pridobivalnega prostora in na kateremu nosilec rudarske pravice izvrši nujno potrebne posege v prostor za izvajanje del raziskovanja in izkoriščanja mineralnih surovin na podlagi pridobljene rudarske pravice.
30.
Nevaren pojav je vsak pojav v procesu priprave, raziskovanja in izkoriščanja mineralne surovine in pri izvajanju drugih rudarskih del, ki ogroža zdravje in življenje ljudi, imetja, ter rudarsko opremo, objekte in okolico.
31.
Rudarska metoda izkopa in vgrajevanja osnovne podgradnje pri gradnji podzemnih prostorov je metoda dela, ki omogoča stabilnost in samonosilnost z osnovno podgradnjo podprtega prostora.
32.
Rudarska dela so dela, ki se izvajajo za raziskovanje in izkoriščanje mineralnih surovin, dela, ki so v zvezi z izkopi in osnovnimi podgradnjami pri gradnji vseh vrst podzemnih objektov, kakor tudi ostala dela iz 4. člena tega zakona.
33.
Rudarska metoda dela je metoda dela, pri kateri se uporablja tehnologija dela, določena s tehničnimi predpisi in predpisi iz varstva in zdravja pri delu v rudarstvu.
34.
Enota mineralne surovine v raščenem stanju je kubični meter mineralne surovine v nahajališču.
35.
Raščeno stanje mineralne surovine pomeni z rudarskimi deli še nedotaknjeno mineralno surovino v prvotnem stanju v nahajališču.
36.
Površinski kop je rudnik (rudarski obrat) s površinskim izkoriščanjem mineralne surovine, po kateri se lahko tudi poimenuje.
37.
Nosilec rudarske pravice je pravna ali fizična oseba, ki je po določbah tega zakona s koncesijo pridobila rudarsko pravico.
3. člen
(mineralne surovine)
Mineralne surovine so vse energetske surovine (fosilna goriva in ogljikovodiki), rude in kamnine, deli kamnin, mineralov, usedlin, produkti izhlapevanja (sol) in geotermični energetski viri ter obsegajo:
1.
vse vrste premoga,
2.
nafto in bitumenske kamnine,
3.
radioaktivne mineralne surovine,
4.
mineralne surovine, iz katerih se lahko pridobivajo kovine, ter njihove uporabne spojine,
5.
vse vrste plinov, ki so v zemlji,
6.
vode, kadar se iz njih lahko pridobivajo mineralne surovine,
7.
grafit, žveplo, magnezit, fluorit, barit, sljuda, sadra, kalcit, kreda, bentonit, roženec, kremen in kremenov pesek, kaolin, proti ognju odporno glino, lapor ter apnenec in dolomit za industrijske namene, glinenec, diatomejsko zemljo, pucolan–tuf, disten, levcit, zeolitiski tuf,
8.
naravni kamen (okrasni arhitektonski kamen, arhitektonski gradbeni kamen),
9.
poldrago in drago kamenje,
10.
vse vrste soli in solnih voda,
11.
tehnični kamen,
12.
prod, pesek, mivko, ilovico, fliš in lapor,
13.
lončarsko, keramičarsko in opekarsko glino,
14.
geotermični energetski vir,
15.
vse sekundarne surovine, ki se pojavljajo kot neizrabljeni ostanki pridobivanja in bogatenja mineralnih surovin.
16.
vse nenaštete mineralne surovine naravnega izvora.
Mineralne surovine iz 9. točke prejšnjega odstavka so naravno bogastvo.
4. člen
(rudarska dela)
Rudarska dela po tem zakonu so:
1.
dela pri raziskovanju in izkoriščanju mineralnih surovin pod zemljo, na njeni površini, v tekočih in stoječih vodah, v obalnem morju, na morskem dnu, v prvotnem ležišču, naplavinah, izkopaninah, jaloviščih,
2.
priprava, odpiranje, odkopavanje, urejanje zemljišč v času izkoriščanja, črpanje, bogatenje, skladiščenje in opustitev izkoriščanja mineralnih surovin,
3.
vrtanje vrtin globine nad 30 m, če se dela ne izvajajo v območju raziskovalnega ali pridobivalnega prostora,
4.
preizkušanje, razstreljevanje in uporaba razstrelilnih sredstev v proizvodne namene, vse vrste površinskih in podzemnih razstreljevanj, primarnih in sekundarnih razstrelitev (odstrelov) in vsa masovna miniranja (odstreljevanja), tako pri pridobivalnih kot drugih rudarskih delih,
5.
odlaganje odkrivke, jalovine in drugih snovi, ki nastanejo pri raziskovanju ali izkoriščanju mineralnih surovin,
6.
raziskovanje, izgradnja in sanacija podzemnih prostorov z rudarskimi metodami izkopa in vgrajevanja osnovne podgradnje (predori, jaški, skladišča, zaklonišča in drugi podzemni prostori), izvajanje zračenja v plinonosnih režimih, odvodnjavanje, injektiranje in sidranje,
7.
izgradnja galerij, brežin, usekov, deponij, odlagališč, etažnih cest, odvodnjevalnih kanalov ter gradbenih jam z rudarskimi metodami dela na površini in pod njo, ter podzemskega izkopa in podgrajevanja pri raziskovanju in izkoriščanju mineralnih surovin,
8.
raziskovanje in izkoriščanje geoloških struktur za skladiščenje ogljikovodikov,
9.
raziskovanje in izkoriščanje geotermičnih energetskih virov,
10.
raziskovanje zemeljskih struktur z ozirom na primernost za gradnjo podzemnih prostorov ali skladiščenje materialov v njih z rudarskimi metodami dela,
11.
rekonstrukcije in vzdrževanje za uporabo rudniških prostorov po opustitvi raziskovanja ali izkoriščanja mineralnih surovin,
12.
raziskovanje in črpanje globinskih voda iz 6., 10. in 15. točke 3. člena tega zakona,
13.
zapiranje rudniških objektov in sanacija zemljišča, degradiranega z rudarskimi deli,
14.
sanacija opuščenih površinskih kopov in rudnikov z rudarskimi metodami dela.
II. PROGRAMIRANJE IN NAČRTOVANJE NA PODROČJU GOSPODARJENJA Z MINERALNIMI SUROVINAMI
5. člen
(državni program gospodarjenja z mineralnimi surovinami)
Z državnim programom gospodarjenja z mineralnimi surovinami (v nadaljevanju besedila: državni program) se določijo cilji, usmeritve in pogoji za usklajeno raziskovanje in izkoriščanje mineralnih surovin v državi, najvišja možna stopnja njihovega izkoriščanja in pogoji za njihovo smotrno izkoriščanje.
Državni program se izdela kot skupni program za vse mineralne surovine v državi, ob upoštevanju posebnosti posameznih območij, posebnosti in razširjenosti posameznih mineralnih surovin in potreb po njihovem gospodarskem izkoriščanju.
Z državnim programom se lahko opredeli izkoriščanje mineralne surovine iz 3. člena tega zakona kot pomembne za Republiko Slovenijo.
Obvezno izhodišče za izdelavo državnega programa so stopnja varovanja okolja pred obremenitvami in varstveni režim zavarovanih mineralnih surovin.
Državni program je sestavljen iz splošnega načrta in načrtov gospodarjenja s posameznimi mineralnimi surovinami.
6. člen
(splošni načrt)
Splošni načrt gospodarjenja z mineralnimi surovinami vsebuje opis in ovrednotenje stanja zalog in izkoriščenosti posameznih mineralnih surovin, podrobnejšo razdelavo ciljev iz državnega programa ter ukrepe za njegovo izvedbo in izhodišča za načrte gospodarjenja s posameznimi mineralnimi surovinami, ob upoštevanju posebnosti po posameznih območjih in posameznih mineralnih surovinah.
Splošni načrt gospodarjenja z mineralnimi surovinami sprejme vlada na predlog ministrstva, pristojnega za rudarstvo, za obdobje, ki ni daljše od 10 let.
Pred iztekom obdobja iz prejšnjega odstavka se izdela poročilo o izvedenih ukrepih in oceno stanja doseganja ciljev.
Na podlagi poročila iz prejšnjega odstavka se splošni načrt gospodarjenja z mineralnimi surovinami ponovno izdela ali pa vlada odloči o njegovi spremembi ali podaljšanju.
7. člen
(načrt gospodarjenja s posameznimi mineralnimi surovinami)
Načrt gospodarjenja s posameznimi mineralnimi surovinami je sestavljen iz pisnega in grafičnega dela in vsebuje opis in ovrednotenje razširjenosti, raziskanosti, izkoriščenosti posameznih mineralnih surovin, ter evidentiranje zalog in potreb po posameznih mineralnih surovinah na posameznem območju, razdelavo ciljev in ukrepov iz državnega programa po posameznih mineralnih surovinah na posameznih območjih.
Podrobnejšo vsebino in sestavine načrta gospodarjenja s posameznimi mineralnimi surovinami predpiše minister, pristojen za rudarstvo.
8. člen
(sprejem)
Načrt gospodarjenja s posameznimi mineralnimi surovinami sprejme vlada.
Načrt iz prejšnjega odstavka se usklajuje skladno s spremembami, določenimi v državnem programu.
Načrt iz prvega odstavka tega člena se izdela za obdobje, ki ni daljše od 10 let.
Pred iztekom obdobja iz prejšnjega odstavka se izdela poročilo o izvedenih ukrepih ter ocena doseganja ciljev. Na podlagi poročila se načrt ponovno izdela ali pa vlada odloči o njegovi spremembi ali podaljšanju.
9. člen
(strokovne naloge)
Priprava osnutka in predloga državnega programa in načrtov gospodarjenja s posameznimi mineralnimi surovinami je strokovna naloga ministrstva, pristojnega za rudarstvo.
10. člen
(povezanost s prostorskim planiranjem)
Splošni načrt gospodarjenja z mineralnimi surovinami je strokovna podlaga za izdelavo prostorskih sestavin planskih aktov države in lokalne skupnosti.
Načrt gospodarjenja s posameznimi mineralnimi surovinami je strokovna podlaga za izdelavo prostorskega izvedbenega načrta.
Prostorski izvedbeni načrt je podlaga za izdajo dovoljenja za poseg v prostor z namenom raziskovanja in izkoriščanja mineralnih surovin na podlagi določb zakona, ki ureja naselja in druge posege v prostor.
III. RAZISKOVANJE IN IZKORIŠČANJE MINERALNIH SUROVIN
11. člen
(raziskovanje in izkoriščanje)
Mineralne surovine so v lasti države.
Pravico do raziskovanja in izkoriščanja mineralnih surovin (v nadaljnjem besedilu: rudarska pravica) in dovoljenje za predhodno raziskovanje je mogoče pridobiti samo pod pogoji in na način, ki jih določajo ta zakon in na njegovi podlagi izdani predpisi.
12. člen
(raziskovalni in pridobivalni prostor)
Raziskovanje mineralnih surovin se opravlja v raziskovalnem prostoru, katerega velikost se določi z aktom o podelitvi rudarske pravice.
Izkoriščanje mineralnih surovin se opravlja v pridobivalnem prostoru katerega velikost se določi z aktom o podelitvi rudarske pravice.
Način označevanja mej, vodenja registra nosilcev rudarske pravice ter način vodenja katastra raziskovalnih in pridobivalnih prostorov predpiše minister, pristojen za rudarstvo.
13. člen
(rudarska pravica in dovoljenje za predhodno raziskovanje)
Rudarsko pravico je mogoče pridobiti s koncesijo, če ta zakon ne določa drugače. Koncesijo lahko pridobi pravna ali fizična oseba (v nadaljnjem besedilu: nosilec rudarske pravice). Koncesijo v imenu države podeli vlada, posebej za raziskovanje in posebej za izkoriščanje ali skupaj za raziskovanje in izkoriščanje.
Koncesija za raziskovanje se podeli za največ pet let in se jo lahko podaljša za največ tri leta, vsakič kadar obseg raziskovalnih del, določenih s koncesijsko pogodbo, ni bil izvršen, kljub rednemu in dobro izvedenemu raziskovanju ali če se z izvedenimi raziskavami dokaže smotrnost nadaljevanja le-teh.
Koncesija za izkoriščanje se podeli za določen čas, ki je normalno potreben za gospodarno izkoriščanje določene mineralne surovine na določenem področju. Ta rok sme biti največ petdeset let, razen če zaradi velikih vlaganj v izkoriščanje določene mineralne surovine na določenem območju, in ob rednem in dobro izvedenem izkoriščanju, ni bilo mogoče izčrpati zalog na pridobivalnem prostoru.
Vlada lahko določi z uredbo, da se raziskovanje ali izkoriščanje določene mineralne surovine na določenem območju izvaja na način kot določa zakon za gospodarsko javno službo, v gospodarskem javnem zavodu ali javnem podjetju, ki ga ustanovi država.
Rudarsko pravico dobi subjekt iz prejšnjega odstavka z uveljavitvijo uredbe, ki mora vsebovati tudi pogoje, določene v 15. členu tega zakona.
Dovoljenje za predhodno raziskovanje lahko pridobi z dovoljenjem upravne enote, na območju katere bodo predhodna raziskovanja potekala, pravna ali fizična oseba. To dovoljenje se izda za čas izvedbe programa predhodnega raziskovanja, največ pa za eno leto.
14. člen
(plačilo za rudarsko pravico)
Nosilec rudarske pravice je za izvajanje rudarske pravice dolžan plačevati državi plačilo za koncesijo (v nadaljnjem besedilu: plačilo), skladno z določbami tega zakona in na njegovi podlagi izdanimi predpisi.
Osnova za izračun plačila je povprečna cena enote mineralne surovine in je odvisna od vrste, obsega in razširjenosti mineralne surovine.
Enota za izračun povprečne cene mineralne surovine iz prejšnjega odstavka v trdem stanju je kubični meter mineralne surovine v raščenem stanju. Enota za izračun povprečne cene mineralne surovine, pridobljene v plinastem ali tekočem stanju je kubični meter, za nafto in druge tekoče ogljikovodike pa tona pridobljene mineralne surovine.
Plačilo za izvajanje rudarske pravice za raziskovanje se plača v enkratnem znesku ob podpisu pogodbe in znaša lahko največ 500 eurov na ha raziskovalnega prostora.
Plačilo za izvajanje rudarske pravice za izkoriščanje se plačuje v letnih zneskih in znaša lahko največ 500 eurov na ha pridobivalnega prostora in največ 20% povprečne cene za proizvedeno enoto mineralne surovine v obravnavanem letu.
Plačilo pripada državi in občini v enakem razmerju 50:50.
Občina lahko porabi sredstva plačila za rudarsko pravico izključno za razvoj in sanacijo komunalne infrastrukture in sanacijo zemljišč, degradiranih z rudarskimi deli.
Povprečno ceno na enoto pridobljene mineralne surovine, merila in pogoje za zmanjšanje in oprostitev plačila, način odmere, obračunavanja in plačevanja, ter način nadzora nad plačevanjem in izpolnjevanjem koncesijske pogodbe, predpiše vlada.
15. člen
(akt za podelitev rudarske pravice)
Podlaga za podelitev rudarske pravice je koncesijski akt.
Koncesijski akt je predpis vlade, ki se izda v skladu z državnim programom iz 5. člena tega zakona.
Pred izdajo koncesijskega akta iz prejšnjega odstavka mora vlada pridobiti mnenje pristojnega organa lokalne skupnosti, na območju katere se mineralna surovina nahaja, o nameravanem raziskovanju oziroma izkoriščanju mineralne surovine.
Če pristojni organ lokalne skupnosti v primeru iz prejšnjega odstavka ne posreduje svojega mnenja v 30 dneh od prejema pisnega in obrazloženega zaprosila, lahko vlada nadaljuje s sprejemanjem koncesijskega akta.
Koncesijski akt za podelitev rudarske pravice vsebuje zlasti:
1.
opredelitev mineralne surovine, za katero se daje rudarska pravica,
2.
predmet rudarske pravice in opredelitev obsega ter morebitna izključevanja v zvezi z rudarsko pravico,
3.
opredelitev okoljevarstvenih pogojev, pogojev varstvenega režima ter način upravljanja, rabe ali izkoriščanja mineralne surovine,
4.
navedbo dejavnosti, ki se lahko opravlja v zvezi z mineralno surovino, ki je predmet rudarske pravice,
5.
pogoje, ki jih mora izpolnjevati nosilec rudarske pravice,
6.
začetek in čas trajanja rudarske pravice,
7.
raziskovalni oziroma pridobivalni prostor, na katerega se nanaša rudarska pravica,
8.
plačilo za koncesijo,
9.
pooblastilo za nadzor nad uresničevanjem rudarske pravice,
10.
razloge in način prenehanja rudarske pravice,
11.
dolžnosti nosilca rudarske pravice glede sanacije, rekultivacije, vzpostavitve novega oziroma nadomestitve prejšnjega stanja okolja,
12.
pooblastila in pogoje za sklenitev in pričetek veljavnosti koncesijske pogodbe,
13.
obveznost nosilca rudarske pravice, da ponudi mineralno surovino, ki jo pridobi in ne porabi za lastne potrebe, na trg vsem pod enakimi pogoji,
14.
garancije nosilca rudarske pravice,
15.
morebitno opredelitev, da je raziskovanje oziroma izkoriščanje mineralne surovine v javni koristi,
16.
morebitna javna pooblastila koncesionarja.
16. člen
(podeljevanje rudarske pravice)
Država podeli rudarsko pravico na podlagi javnega razpisa, v skladu z 15. členom tega zakona, če ta zakon ne določa drugače.
Javni razpis iz prejšnjega odstavka izvede ministrstvo, pristojno za rudarstvo.
O izbiri koncesionarja odloči ministrstvo, pristojno za rudarstvo, z upravno odločbo, zoper katero je dopustna pritožba, o kateri odloči vlada. Zoper odločbo vlade je dopusten upravni spor.
17. člen
(vloga o zainteresiranosti za podelitev rudarske pravice)
Če pravna ali fizična oseba, ki opravlja pridobitno dejavnost s sedežem na območju Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: EU) ali državljan države članice EU z vlogo, naslovljeno na vlado, izrazi zainteresiranost za raziskovanje oziroma izkoriščanje mineralne surovine, opredeljene v državnem programu iz 5. člena tega zakona, mora vlada v roku 120 dni od dneva, ko je vlogo prejela, začeti postopek za izdajo koncesijskega akta iz 15. člena tega zakona, razen če:
-
predlagano raziskovanje oziroma izkoriščanje mineralne surovine ni v skladu z državnim programom iz 5. člena tega zakona,
-
je rudarsko pravico že podelila v skladu z določbami tega zakona,
-
zakon omejuje podelitev rudarske pravice, ali
-
zakon ali akt vlade določa drugačen način opravljanja dejavnosti raziskovanja in izkoriščanja mineralne surovine.
Vloga iz prejšnjega odstavka mora vsebovati vse elemente, potrebne za določitev vsebine koncesijskega akta iz 15. člena tega zakona.
Če se na podlagi vloge iz prvega odstavka tega člena izda koncesijski akt, je vlada dolžna v roku 60 dni od dneva izdaje akta začeti s postopkom javnega razpisa.
Vlagatelj vloge iz prvega odstavka tega člena ima na javnem razpisu, ob enakih pogojih za vse koncesionarje, prednostno pravico pri podelitvi rudarske pravice, razen če je bilo za isti raziskovalni ali pridobivalni prostor vloženih več vlog o zainteresiranosti ali če na javnem razpisu kateri od koncesionarjev uveljavlja prednostno pravico po 20. členu tega zakona.
18. člen
(omejitve za podelitev rudarske pravice)
Rudarsko pravico na območju, ki je z zakonom razglašeno za naravno bogastvo ali zavarovano naravno vrednoto, se lahko podeli le v skladu z zakonom in s predpisanim režimom varstva.
Rudarsko pravico na območju javnih prometnih poti, vodnih gradenj, vodovodov, plinovodov, naftovodov, električnih vodov visoke napetosti, vrelcev mineralnih, radioaktivnih, termalnih in zdravilnih voda, kulturnih spomenikov, pokopališč in vojaških objektov ter objektov in naprav hidromelioracijskih sistemov, lahko podeli vlada samo s soglasjem lastnika omenjenih objektov.
Rudarsko pravico na območju urbanih naselij lahko podeli vlada samo s soglasjem pristojnega organa lokalne skupnosti.
19. člen
(koncesijska pogodba)
Medsebojno razmerje v zvezi z rudarsko pravico uredita država in nosilec rudarske pravice s koncesijsko pogodbo, ki mora vsebovati:
1.
namen in način raziskovanja ali izkoriščanja mineralne surovine,
2.
prostor, za katerega velja rudarska pravica,
3.
obdobje, za katero je rudarska pravica podeljena,
4.
plačilo za podeljeno rudarsko pravico,
5.
predlog načina ureditve raziskovalnega oziroma pridobivalnega prostora med in po končanem raziskovanju ali izkoriščanju mineralne surovine ter zavarovanje plačila za ureditev prostora,
6.
sankcije zaradi neizvajanja ali nepravilnega raziskovanja ali izkoriščanja mineralne surovine,
7.
prenehanje koncesijske pogodbe in možnosti morebitnega podaljšanja,
8.
pogoje prenosa in dedovanje rudarske pravice,
9.
garancije nosilca rudarske pravice za sprotno sanacijo zemljišč.
20. člen
(prednostna pravica)
Pri izbiri nosilca rudarske pravice za raziskovanje ima prednost pravna ali fizična oseba, ki je na predvidenem raziskovalnem prostoru izvajala predhodno raziskovanje po določbah tega zakona.
Pri izbiri nosilca rudarske pravice za izkoriščanje ima prednost pravna ali fizična oseba, ki je na predvidenem pridobivalnem prostoru že imela rudarsko pravico za raziskovanje po določbah tega zakona.
Kadar se z rudarsko pravico širi že določen raziskovalni oziroma pridobivalni prostor, ima prednost pri izbiri tisti nosilec rudarske pravice, ki že opravlja rudarska dela na zemljišču, ki meji na zadevno območje.
Če zaprosi za rudarsko pravico lastnik zemljišča, ima ta prednost pred ostalimi prosilci, pri enakih pogojih, razen pred prosilci iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena.
21. člen
(prenos rudarske pravice)
Rudarska pravica se lahko prenese le s soglasjem vlade na pravno ali fizično osebo, ki izpolnjuje naslednje pogoje:
-
da ima pravna ali fizična oseba, ki opravlja pridobitno dejavnost sedež na območju EU ali da je državljan države članice EU,
-
da proti njej ni uveden postopek prisilne poravnave, stečaja ali likvidacijski postopek,
-
da ponudi mineralno surovino, ki jo pridobi in ne porabi za lastne potrebe, na trgu vsem zainteresiranim in
-
da izpolnjuje tudi morebitne druge pogoje, ki jih je koncesijski akt na podlagi katerega je bila podeljena rudarska pravica nosilcu rudarske pravice opredelil kot pogoj za pridobitev rudarske pravice na posameznem pridobivalnem prostoru, ki je predmet prenosa.
Fizična oseba lahko, ob izpolnjevanju pogojev iz prejšnjega odstavka in ob predložitvi pravnomočnega sklepa o dedovanju, rudarsko pravico tudi deduje.
V primeru, da ni dediča, ki bi izpolnjeval pogoje iz tega člena, rudarska pravica ugasne po preteku časa, za katerega je bila podeljena, ali če dve leti po smrti nosilca rudarske pravice nobeden od njegovih dedičev ne vloži vloge za pridobitev soglasja iz prvega odstavka tega člena.
Vlogo za pridobitev soglasja iz prvega odstavka tega člena vloži na ministrstvo, pristojno za rudarstvo, zainteresirana pravna ali fizična oseba ali dedič nosilca rudarske pravice.
Rudarska pravica se ne sme prodati ali dati v najem. V primeru, da je nad nosilcem rudarske pravice opravljen stečaj po zakonu, ki ureja stečaj, se lahko rudarska pravica prenese na tistega prevzemnika, ki je od imetnika rudarske pravice – dolžnika, prevzel nepremičnine oziroma stvarne pravice na nepremičninah znotraj pridobivalnega prostora, ki mu omogočajo nadaljnje izvajanje rudarske pravice, ob upoštevanju določb iz prvega in drugega odstavka tega člena.
Pravni posli, sklenjeni v nasprotju s tem členom, so nični.
22. člen
(pravica na istem prostoru)
Rudarska pravica za raziskovanje oziroma izkoriščanje mineralne surovine se sme podeliti tudi za prostor, za katerega je že podeljena rudarska pravica, če se raziskovanje oziroma izkoriščanje nanaša na mineralne surovine, ki jih obstoječi nosilec rudarske pravice ne raziskuje ali ne izkorišča, in če dodatna rudarska pravica na istem raziskovalno-pridobivalnem prostoru ne bo ovirala obstoječega izkoriščanja mineralnih surovin.
23. člen
(način prenehanja koncesijskega razmerja)
Razmerje med državo in nosilcem rudarske pravice preneha:
-
s prenehanjem koncesijske pogodbe,
-
z odvzemom rudarske pravice,
-
z ugasnitvijo rudarske pravice.
24. člen
(prenehanje koncesijske pogodbe)
Koncesijska pogodba preneha:
-
s potekom časa, za katerega je bila sklenjena,
-
z razdrtjem.
Razlogi in pogoji za razdrtje, in druge medsebojne pravice in obveznosti ob razdrtju pogodbe, se določijo v koncesijski pogodbi.
25. člen
(odvzem rudarske pravice)
Država lahko nosilcu rudarske pravice odvzame rudarsko pravico:
-
če za daljši čas ne izvaja rudarske pravice,
-
če ne izpolnjuje določil koncesijske pogodbe, pa niso izpolnjeni pogoji za prenehanje pogodbe,
-
če ne posreduje podatkov po določbah tega zakona.
O odvzemu rudarske pravice odloča vlada na predlog tistega, ki mu je s koncesijskim aktom dano pooblastilo za nadzor nad uresničevanjem rudarske pravice.
Odločba o odvzemu rudarske pravice je dokončna in jo je dovoljeno izpodbijati s tožbo v upravnem sporu.
26. člen
(druga vprašanja rudarske pravice)
Za pridobivanje in izbor nosilcev rudarske pravice, za javni razpis, za vprašanja v zvezi s koncesijsko pogodbo, za varstvo nosilca rudarske pravice in reševanje sporov, za prenehanje razmerja iz pogodbe o podelitvi rudarske pravice in za prenos rudarske pravice, se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja koncesijo na naravni dobrini, če s tem zakonom ni drugače določeno.
27. člen
(pridobitev mineralne surovine ob izvajanju gradbenih del)
Če se ob izvajanju gradbenih del na podlagi gradbenega dovoljenja, izdanega po določbah zakona, ki ureja graditev objektov, predvideva pridobitev mineralne surovine iz 11. ali 12. točke 3. člena tega zakona, se ta surovina uporabi v okviru gradnje, pod pogoji določenimi v gradbenem dovoljenju, način uporabe takšne mineralne surovine pa mora biti določen v njegovem izreku.
Če se mineralna surovina, pridobljena v okviru gradbenih del iz prejšnjega odstavka ne porabi v okviru gradnje, veljajo za investitorja teh del glede plačila za pridobljeno enoto mineralne surovine določbe tega zakona in predpisov, ki urejajo način določanja plačila za rudarsko pravico.
28. člen
(poročanje)
Nosilec rudarske pravice za raziskovanje mineralnih surovin mora ministrstvu, pristojnem za rudarstvo, najmanj enkrat letno poročati o rezultatih raziskovanj mineralnih surovin, če ni drugače določeno v koncesijski pogodbi.
29. člen
(elaborat o zalogah in virih)
Nosilec rudarske pravice za raziskovanje mora v šestih mesecih po končanem raziskovanju mineralnih surovin izdelati elaborat o zalogah ali virih mineralnih surovin v raziskovalnem prostoru in ga predložiti ministrstvu, pristojnem za rudarstvo.
30. člen
(zaloge in viri mineralnih surovin)
Nosilec rudarske pravice za raziskovanje oziroma izkoriščanje mineralnih surovin mora klasificirati in kategorizirati zaloge in vire mineralnih surovin ter voditi evidenco in hraniti podatke o zalogah in virih mineralnih surovin. Enkrat letno mora o stanju klasificiranih in kategoriziranih zalog poročati ministrstvu, pristojnem za rudarstvo.
Način vodenja evidence, hranjenja podatkov, klasificiranja in kategoriziranja zalog in virov, vsebino elaborata o zalogah in virih mineralnih surovin, postopek za potrditev elaborata o klasifikaciji in kategorizaciji zalog in virov mineralne surovine, način poročanja ter o bilanci teh rezerv predpiše minister, pristojen za rudarstvo.
31. člen
(poslovna tajnost)
S poročilom iz 28. člena, elaboratom iz 29. in 30. člena, kakor tudi z drugo rudarsko dokumentacijo nosilca rudarske pravice mora ministrstvo, pristojno za rudarstvo, in vse osebe, ki imajo dostop do navedenih listin, ravnati na način, ki zagotavlja poslovno tajnost ves čas trajanja rudarske pravice, s podatki iz poročil iz 28. in 30. člena pa še tri leta po prenehanju koncesijske pogodbe.
IV. OMEJITVE LASTNINSKE PRAVICE NA ZEMLJIŠČIH
32. člen
(opredelitev)
Zaradi zagotovitve izvajanja rudarske pravice po tem zakonu je lastnik ali uporabnik zemljišča na ali pod katerim se nahaja mineralna surovina in lastnik ali uporabnik pristopnega zemljišča iz 29. točke 2. člena tega zakona, dolžan trpeti omejitve svojih pravic, skladno z določbami tega zakona.
Zaradi razlogov iz prejšnjega odstavka se lahko lastninska ali druga stvarna pravica na zemljišču iz prejšnjega odstavka ali druge nepremičnine v javno korist odvzame ali omeji v primerih in pod pogoji, ki jih določa ta zakon ter na način in po postopku, ki ga določa zakon, ki ureja razlastitev.
33. člen
(lastninsko-pravna razmerja)
V primeru, ko nosilec rudarske pravice sam ni lastnik zemljišča, ki je s koncesijskim aktom zajeto v raziskovalni oziroma pridobivalni prostor oziroma ni sam lastnik pristopnega zemljišča iz 29. točke 2. člena tega zakona, mora pridobiti to zemljišče s pravnim poslom, sklenjenim z lastnikom tega zemljišča.
34. člen
(razlastitveni upravičenec)
Če lastnik zemljišča iz 33. člena tega zakona pisno ponudbo nosilca rudarske pravice za sklenitev pravnega posla oziroma sporazumno omejitev lastninske ali druge stvarne pravice na tem zemljišču pisno zavrne ali nanjo v 30 dneh od prejema ne odgovori, lahko nosilec rudarske pravice pošlje ministrstvu, pristojnem za rudarstvo, pobudo za omejitev ali odvzem lastninske pravice lastniku tega zemljišča.
Omejitev ali odvzem lastninske pravice iz prejšnjega odstavka se izvede v korist države (v nadaljnjem besedilu: razlastitveni upravičenec), če je izkazana javna korist po tem zakonu.
Odškodnino za omejitev ali odvzem lastninske pravice mora razlaščencu plačati nosilec rudarske pravice.
Če je lastnik zemljišča iz prvega odstavka tega člena država, se šteje, da je nosilec rudarske pravice s pridobitvijo koncesije pridobil soglasje za njegovo uporabo.
35. člen
(javna korist)
Javna korist po tem zakonu je izkazana, če je razlastitev lastnika zemljišča potrebna zaradi izkoriščanja mineralne surovine, ki je edini vir, ali je strateškega pomena za potrebe države, oziroma pretežnega dela prebivalcev na določenem območju, ali je potrebna za izvajanje javne koristi, določene z drugim zakonom in v primerni kakovosti ni zelo razširjena, pa je bila z raziskovanjem ugotovljena njena primerna kakovost in za gospodarsko izkoriščanje zadostna količina, in če je to območje določeno s prostorskim izvedbenim načrtom.
Odločbo o ugotovitvi javne koristi iz prejšnjega odstavka izda vlada. Odločba se vroči imetniku zemljiškoknjižnih pravic.
36. člen
(služnost)
Lastninska ali druga stvarna pravica na zemljišču iz 33. člena tega zakona se lahko v korist razlastitvenega upravičenca omeji z ustanovitvijo služnosti prehoda, prevoza ali gradnje rudarskih objektov.
Lastninska ali druga stvarna pravica na zemljišču se lahko začasno omeji v korist razlastitvenega upravičenca, če je to potrebno zaradi raziskovanja mineralne surovine, sanacije zemljišč, degradiranih z rudarskimi deli, vzdrževanja rudarskih objektov ali za izvedbo njihove gradnje.
37. člen
(razveljavitev sklepa o razlastitvi)
Če razlastitveni upravičenec v enem letu po pravnomočnosti dovoljenja za izvajanje del ugotovi, da nosilec rudarske pravice ni začel z izkoriščanjem mineralne surovine, zaradi katere je bil lastnik zemljišča razlaščen, se na predlog razlaščenca sklep o razlastitvi razveljavi.
37.a člen
(odgovornost lastnika zemljišča)
Če lastnik zemljišča ugotovi, da se na njegovem zemljišču izvajajo rudarska dela z namenom raziskovanja ali izkoriščanja mineralnih surovin, za katera ni dal izvajalcu nobenih soglasij za uvedbo postopka za pridobitev rudarske pravice, kot to zahteva 33. člen tega zakona, je dolžan o tem nemudoma obvestiti rudarsko inšpekcijo.
Če lastnik zemljišča ne ravna po določbi prejšnjega odstavka, se v primeru uvedbe inšpekcijskega postopka šteje, da je lastnik zemljišča izvajalec rudarskih del pri raziskovanju ali izkoriščanju mineralnih surovin, ki dela izvaja brez rudarske pravice.
V. RUDARSKI SKLAD REPUBLIKE SLOVENIJE
38. člen
(rudarski sklad)
Za upravljanje in namensko uporabo dela sredstev, pridobljenih iz plačila rudarske pravice, ki pripadejo državi, se ustanovi rudarski sklad, kot proračunski sklad v upravljanju ministrstva, pristojnega za rudarstvo.
Sredstva iz prejšnjega odstavka se namenjajo za:
-
izdelavo državnega programa gospodarjenja z mineralnimi surovinami,
-
vzpostavitev in vzdrževanje baz podatkov s področja raziskovanja in izkoriščanja mineralnih surovin,
-
odpravo posledic raziskovanja in izkoriščanja mineralnih surovin v primerih, ko povzročitelj ni znan oziroma, ko stroškov sanacije ni možno naložiti nosilcu rudarske pravice,
-
izdelavo študij in tehnične dokumentacije o temeljnih ter strateških raziskavah za doseganje napredka v znanosti in tehniki na področju gospodarjenja z mineralnimi surovinami.
VI. IZVAJANJE RUDARSKIH DEL
39. člen
(pogoji za izvajanje del)
Rudarska dela lahko izvaja pravna ali fizična oseba, če je znotraj EU registrirana za ustrezno dejavnost (v nadaljevanju: izvajalec), ki izpolnjuje s tem in drugimi zakoni predpisane pogoje za opravljanje dejavnosti.