Odločba o ugotovitvi, da se določbe drugega, tretjega, petega, šestega, devetega in petnajstega odstavka 4. člena zakona o posebnih pogojih za vpis lastninske pravice na posameznih delih stavbe v zemljiško knjigo ter določbi prvega odstavka 8. člena in tretje alinee drugega odstavka 11. člena navodila za izdelavo in potrditev etažnega načrta v neskladju z ustavo, in določitvi načina izvršitve ter o ugotovitvi, da določbe tretjega odstavka 7. člena in 10. člena navodila za izdelavo in potrditev etažnega načrta niso v neskladju z ustavo

1361. Odločba o ugotovitvi, da se določbe drugega, tretjega, petega, šestega, devetega in petnajstega odstavka 4. člena zakona o posebnih pogojih za vpis lastninske pravice na posameznih delih stavbe v zemljiško knjigo ter določbi prvega odstavka 8. člena in tretje alinee drugega odstavka 11. člena navodila za izdelavo in potrditev etažnega načrta v neskladju z ustavo, in določitvi načina izvršitve ter o ugotovitvi, da določbe tretjega odstavka 7. člena in 10. člena navodila za izdelavo in potrditev etažnega načrta niso v neskladju z ustavo

Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti, začetem na pobudo družbe Mirgrad, d.o.o., Novo mesto, družbe SPINA Novo mesto, d.o.o., Novo mesto, in samostojne podjetnice Marije Strmec, AS inženiring, s.p., Novo mesto, na seji dne 21. marca 2002

Določbe drugega, tretjega, petega, šestega, devetega in petnajstega odstavka 4. člena zakona o posebnih pogojih za vpis lastninske pravice na posameznih delih stavbe v zemljiško knjigo (Uradni list RS, št. 89/99 in 97/01) ter določbi prvega odstavka 8. člena in tretje alinee drugega odstavka 11. člena navodila za izdelavo in potrditev etažnega načrta (Uradni list RS, št. 2/00) so v neskladju z ustavo.

Določbe tretjega odstavka 7. člena in 10. člena navodila iz prve točke tega izreka niso v neskladju z ustavo.

Državni zbor je dolžan odpraviti ugotovljeno neskladnost zakona iz prve točke tega izreka v roku enega leta od objave te odločbe v Uradnem listu Republike Slovenije, Ministrstvo za okolje in prostor pa v nadaljnjih treh mesecih uskladiti navodilo.

Do uskladitve po prejšnji točki se zakon in navodilo uporabljata na način, določen v 26. točki obrazložitve te odločbe.

Pobudniki izpodbijajo določbe drugega, tretjega, šestega in devetega odstavka 4. člena zakona o posebnih pogojih za vpis lastninske pravice na posameznih delih stavbe v zemljiško knjigo (v nadaljevanju: ZPPLPS) ter določbe tretjega odstavka 7. člena, prvega odstavka 8. člena, 10. člena in tretje alinee drugega odstavka 11. člena navodila za izdelavo in potrditev etažnega načrta (v nadaljevanju: navodilo). Predlagali so tudi zadržanje izvrševanja ZPPLPS do končne odločitve ustavnega sodišča. Pobudniki sicer pri opredelitvi določb, ki jih izpodbijajo, niso natančni, saj namesto izraza "odstavek" uporabljajo izraz "alinea", prav tako pa tudi ne navedejo popolnega naslova navodila, ki ga izpodbijajo; vendar iz obrazložitve pobude, v kateri določbe, ki jih štejejo za sporne, pobudniki tudi dobesedno povzemajo, nedvoumno izhaja, da izpodbijajo navedene določbe ZPPLPS in navodila.

Ustavno sodišče je s sklepom št. U-I-288/00-8 z dne 1. 2. 2001 sprejelo pobudo in začelo postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti navedenih določb ZPPLPS in navodila, predlog pobudnikov za zadržanje izvrševanja ZPPLPS pa zavrnilo. Ustavno sodišče je na seji dne 1. 2. 2001 tudi sklenilo, da se zadeva obravnava prednostno.

Na podlagi prvega odstavka 28. člena zakona o ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 – v nadaljevanju: ZUstS) je ustavno sodišče nasprotnima udeležencema Državnemu zboru in Ministrstvu za okolje in prostor poslalo pobudo in sklep št. U-I-288/00 z dne 1. 2. 2001 o sprejetju pobude ter jima določilo rok za odgovor. Predsednik Državnega zbora ustavnemu sodišču ni poslal odgovora Državnega zbora v skladu z 299. in 300. členom Poslovnika Državnega zbora (Uradni list RS, št. 40/93 in nasl. – v nadaljevanju: PoDZ); dne 22. 5. 2001 pa je ustavno sodišče prejelo podatke in pojasnila Državnega zbora, ki jih je, sklicujoč se na 301. člen PoDZ, poslal Sekretariat za zakonodajo in pravne zadeve Državnega zbora po opravljeni obravnavi na Odboru za notranjo politiko. Nasprotni udeleženec Ministrstvo za okolje in prostor je z dopisom z dne 14. 2. 2001 ustavno sodišče obvestil, da so njegova stališča o pobudi enaka stališčem Geodetske uprave, ki so bila predhodno usklajena z ministrstvom. Ustavno sodišče je prejelo mnenje Geodetske uprave in mnenje vlade.

Ustavno sodišče je na podlagi 30. člena ZUstS presojo razširilo še na določbi petega in petnajstega odstavka 4. člena ZPPLPS, saj sta vsebinsko povezani z določbami, ki jih izpodbijajo pobudniki. Ker navedeni določbi ne odpirata novih vprašanj ustavnosodne presoje, ampak se njuna vsebina giblje v okviru navedb in zatrjevanj iz pobude, je ustavno sodišče štelo, da sta nasprotna udeleženca imela možnost predstaviti svoja stališča že v okviru možnosti za odgovor na pobudo.

Pobudniki izpodbijajo določbe ZPPLPS in navodila, ki se nanašajo na vprašanje, kdo izdela etažni načrt, ki je potreben za vpis posameznega dela stavbe v zemljiško knjigo. Pobudniki navajajo, da so gospodarske družbe in samostojni podjetniki, ki imajo v sodni register vpisano oziroma pri davčni upravi priglašeno dejavnost projektiranja in z njim povezanega tehničnega svetovanja. V pobudi izrecno zatrjujejo kršitev 49. člena ustave (svoboda dela), iz njihovih navedb v pobudi pa izhaja tudi smiselno zatrjevanje kršitve 74. člena ustave (svobodna gospodarska pobuda). Po mnenju pobudnikov je namreč z izpodbijanimi določbami ZPPLPS in navodila, ki za posamezne primere določajo, da mora etažni načrt izdelati geodet, kršena ustava, saj usposobljenost univ. dipl. ing. gradbeništva, gradbenega inženirja in gradbenega tehnika za to delo v primerjavi z geodeti ni nič manjša. Pobudniki menijo, da bodo samostojni podjetniki in gospodarske družbe z dejavnostjo projektiranja in z njim povezanega tehničnega svetovanja materialno prizadeti, če ne bodo poleg geodetov tudi oni mogli izdelovati etažnih načrtov posameznih delov stavbe po ZPPLPS, saj naj bi se okrnila njihova možnost za nastop na trgu inženirskih storitev. Zatrjujejo tudi diskriminatornost izpodbijanih določb, ki dopuščajo, da lahko imetnik etažne lastnine tudi brez ustrezne izobrazbe za svoje potrebe izdela etažni načrt sam. Po mnenju pobudnikov je izpodbijana ureditev tudi v protislovju z zakonom o graditvi objektov (Uradni list SRS, št. 34/84 in nasl. – v nadaljevanju: ZGO). Pobudniki predlagajo, naj ustavno sodišče v izpodbijanih določbah besedo "geodet" nadomesti z dikcijo "gospodarska družba ali samostojni podjetnik posameznik, ki ima v sodni register vpisano dejavnost projektiranja in z njim povezanega tehničnega svetovanja oziroma ima takšno dejavnost priglašeno pri Davčni upravi Republike Slovenije".

Državni zbor meni, da zatrjevanega neskladja z ustavo ni. Navaja, da je ZPPLPS intervencijski zakon z začasno veljavnostjo, da se uporablja le za etažno lastnino na posameznih delih večstanovanjske hiše, ki je bila kot neurejena zatečena ob uveljavitvi ZPPLPS, ne pa za etažno lastnino v novih stavbah, zgrajenih po juniju 1995, da je bil ZPPLPS sprejet zaradi posebnega javnega interesa z namenom, da omogoči enostavnejši vpis te etažne lastnine v zemljiško knjigo ter tako zagotovi varnost pravnega prometa z nepremičninami. Zakonodajalec je upošteval, da je bilo v času priprave ZPPLPS najmanj 650 000 stanovanj, ki še niso bila vpisana v zemljiško knjigo. Ureditev v ZPPLPS je izvedljiva le v okviru geodetske stroke z upoštevanjem siceršnje pristojnosti geodetske uprave, zlasti v zvezi z odmero stavbišča in zemljiškim katastrom. Državni zbor še navaja, da je etažni načrt posameznega dela stavbe po ZPPLPS namenjen ugotovitvi obsega posameznega dela stavbe, to pa je strokovno tehnično delo, ki ga po pravilih geodetske stroke izvajajo geodeti. Predpisan način je v splošnem interesu zaradi zagotavljanja strokovnosti in varovanja javnega interesa na področju izvajanja geodetskih storitev ter večje pravne varnosti naročnikov geodetskih storitev. Po mnenju Državnega zbora je takšna ureditev primerna in potrebna, saj bi neenotno izvajanje teh storitev lahko poseglo v koristi lastnikov nepremičnin. Poudarja, da zakon o geodetski dejavnosti (Uradni list RS, št. 8/00 – v nadaljevanju: ZGeoD) določa posebne pogoje za izvajanje geodetskih storitev, torej tudi za ugotavljanje obsega nepremičnine, teh pogojev za evidentiranje obsega nepremičnin pa projektivna podjetja ne izpolnjujejo. Državni zbor še poudarja, da etažni načrti posameznih delov stavb po ZPPLPS vsebujejo tudi elemente za identifikacijo stavb v zemljiškem katastru in katastru stavb, zato morajo biti izdelani na enoten način, saj lahko le tako Geodetska uprava zagotavlja sestavljanje etažnih načrtov posameznih delov stavb v etažne načrte celotnih stavb. Dodaja, da etažnih načrtov posameznega dela stavbe pred uveljavitvijo ZPPLPS ni bilo, zato tudi pobudniki take dejavnosti pred ZPPLPS niso opravljali. Do sprejetja ZPPLPS je bilo namreč za vpis treba predložiti etažni načrt cele stavbe; take storitve so pobudniki lahko opravljali prej in jih lahko nemoteno opravljajo še naprej. Glede zatrjevanega nasprotja z ZGO Državni zbor pripominja, da ustavno sodišče ni pristojno za presojo skladnosti zakonov med seboj. Glede predloga pobudnikov, naj ustavno sodišče v izpodbijanih določbah besedo "geodet" zamenja z ustrezno drugo dikcijo, pa opozarja na nesprejemljivost takšnega predloga, ker tak poseg v predpis ni v pristojnosti ustavnega sodišča, ki ne more nadomestiti zakonodajalca.

Po mnenju Geodetske uprave, na katerega se sklicuje tudi Ministrstvo za okolje in prostor, sledi pa mu tudi mnenje vlade, pobuda ni utemeljena. V njem je poudarjeno, da ureditev v ZPPLPS izhaja iz namena etažnega načrta posameznega dela stavbe, iz ugotovitve, da je izdelava etažnega načrta po ZPPLPS geodetska storitev, in iz izhodišč nove zakonodaje o evidentiranju nepremičnin v zakonu o evidentiranju nepremičnin, državne meje in prostorskih enot (Uradni list RS, št. 52/00 – v nadaljevanju: ZENDMPE). Namen ZPPLPS je poenostaviti vpis v zemljiško knjigo za že zgrajena stanovanja, ki še niso vpisana. ZPPLPS določa začasne pogoje, saj velja le 5 let, dokler ne bo vzpostavljeno "normalno" zemljiškoknjižno stanje za nazaj. Mnenje poudarja, da ZPPLPS ureja izdelavo etažnega načrta posameznega dela stavbe in ne etažnega načrta stavbe. Na podlagi etažnih načrtov vseh posameznih delov stavb, ki bodo nastajali postopoma, in etažnih načrtov skupnih delov stavbe in skupnih prostorov Geodetska uprava zagotavlja vpis celotne stavbe v kataster stavb, zato morajo biti vsi etažni načrti vseh posameznih delov stavb izdelani na enoten način, saj lahko Geodetska uprava le na tak način zagotavlja "sestavljanje" etažnih načrtov posameznih delov stavbe. V tem primeru (ko je mogoč vpis posameznega dela stavbe, ne da bi bilo vnaprej znano število vseh stanovanj in ne da bi se hkrati vpisovali vsi deli stavbe in skupni prostori) je zato zakonodajalec utemeljeno določil, da lahko etažni načrt posameznega dela stavb izdela samo geodet z ustreznim strokovnim znanjem. Mnenje obravnava tudi druge vidike spornih določb, sicer obsežneje, a vsebinsko enako kot Državni zbor. Med drugim še poudarja, da je izdelava etažnega načrta po ZPPLPS geodetska storitev, za izvajanje katere so z ZGeoD določeni posebni pogoji, da je namen etažnega načrta posameznega dela stavbe po ZPPLPS drugačen kot namen etažnega načrta stavbe, da je omejitev subjektov, ki lahko izdelajo načrt po ZPPLPS v splošnem interesu, da pred uveljavitvijo ZPPLPS nihče ni izdeloval etažnih načrtov za posamezni del stavbe in torej ZPPLPS ni z ničimer posegel v dotedanjo ureditev in položaj pobudnikov, saj lahko projektivna podjetja še naprej izdelujejo etažne načrte stavbe kot del projektne dokumentacije za novozgrajene objekte po ZGO in za prvi vpis stavbe v kataster stavb po ZENDMPE. Glede ureditve iz ZPPLPS, da lahko – razen v določenih primerih – etažni načrt izdela imetnik etažne lastnine sam, pa mnenje izpostavlja, da je v tem primeru etažni načrt le informativen, načrt in površina posameznega dela stavbe pa se lahko spremenita, če načrt ponovno izdela geodet.

ZPPLPS uvaja posebno ureditev vpisa lastninske pravice na posameznih delih stavb, t.i. etažne lastnine, v zemljiško knjigo. Namen posebne ureditve je poenostavitev in s tem pospešitev vpisa že zgrajenih stavb v etažni lastnini.1 ZPPLPS ureja postopek odmere stavbišča (II. poglavje), etažni načrt in njegovo potrditev (III. poglavje) ter vpis pravice na posameznem delu stavbe v zemljiško knjigo (IV. poglavje). Za pobudnike je sporna ureditev, ki se nanaša na etažni načrt.