• PREDPIS
  • RAZVELJAVLJEN

Odlok o razglasitvi Domačije Zgornja Radovna 25 za kulturni spomenik državnega pomena

OBJAVLJENO V: Uradni list RS 82-3891/1999, stran 12659 DATUM OBJAVE: 8.10.1999

VELJAVNOST: od 9.10.1999 do 29.2.2008 / UPORABA: od 9.10.1999 do 29.2.2008

RS 82-3891/1999

Verzija 3 / 3

Čistopis se uporablja od 1.3.2008 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 19.2.2026: NEAKTUALEN.

Časovnica

Na današnji dan, 19.2.2026 je:

  • ČISTOPIS
  • NEAKTUALEN
  • UPORABA ČISTOPISA
  • OD 1.3.2008
    DO nadaljnjega
Format datuma: dan pika mesec pika leto, na primer 20.10.2025
  •  
  • Vplivi
  • Čistopisi
rev
fwd
3891. Odlok o razglasitvi Domačije Zgornja Radovna 25 za kulturni spomenik državnega pomena
Na podlagi 5., 6., 12., 13. in 79. člena zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99) in 21. člena zakona o Vladi Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 4/93, 71/94, 23/96, 47/97 in 23/99) je Vlada Republike Slovenije na 123. seji dne 9. 9. 1999 izdala
O D L O K
o razglasitvi Domačije Zgornja Radovna 25 za kulturni spomenik državnega
pomena

1

Za kulturni spomenik državnega pomena se razglasi enoto dediščine:

-

Zgornja Radovna – Domačija Zgornja Radovna 25 (EŠD 879).
Enota ima zaradi zgodovinskih, etnoloških, kulturnih, krajinskih, in drugih izjemnih lastnosti poseben pomen za Republiko Slovenijo. Zato jo razglašamo za kulturni spomenik državnega pomena z lastnostmi etnološkega spomenika.

2

Lastnosti, ki utemeljujejo razglasitev za spomenik državnega pomena:
Kmečko domačijo na izbrani lokaciji Zgornja Radovna 25 sestavljajo pritlična hiša z vodnjakom za kapnico, gospodarsko poslopje – hlev s senikom, ter lesen svinjak. Stare stavbe so opremljene s predmeti vsakdanje rabe pri kmetovanju in v gospodinjstvu, ki so se v stavbi nabirali in dopolnjevali vse od leta 1775 dalje, ko je bila hiša zgrajena. Zaradi izjemne ohranjenosti stavb in celovitosti lastne (sedaj muzejske) opreme, domačija ohranja in najbolj zaokroženo predstavlja bivalno in gospodarsko kulturo kmeta v zadnjih dveh stoletjih na Gorenjskem.

3

Spomenik obsega zemljišča, parcelne številke 798/4, 804, 805/1, 806/1 (del parcele: južni del parcele do južnih mej parcel št. 808/1 in 807), 806/2, 810 (del parcele: južni del parcele do južne meje parcele št. 808/1), k.o. Višelnica II. Meja spomenika je določena na katastrskem načrtu v merilu 1: 2880 z dne 3. 9. 2002 in vrisana na temeljnem topografskem načrtu v merilu 1: 5000. Izvirnika načrtov, ki sta sestavni del tega odloka, hranita Ministrstvo za kulturo, Uprava Republike Slovenije za kulturno dediščino, in Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije (v nadaljevanju: ZVKDS). Meja spomenika se objavi na publikacijski karti v merilu 1: 5000, ki je kot priloga sestavni del tega odloka.