Nalaganje dokumenta...
Pravilnik o postopkih za priznavanje označb posebnih kmetijskih pridelkov oziroma živil
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 76-3664/2003, stran 11428 DATUM OBJAVE: 4.8.2003
VELJAVNOST: od 5.8.2003 do 25.2.2008 / UPORABA: od 5.8.2003 do 25.2.2008
RS 76-3664/2003
Verzija
4 / 4
Čistopis se uporablja od 26.2.2008 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 19.2.2026: NEAKTUALEN.
3664. Pravilnik o postopkih za priznavanje označb posebnih kmetijskih pridelkov oziroma živil
Na podlagi četrtega odstavka 39. člena, četrtega odstavka 45. člena, tretjega odstavka 46. člena, četrtega odstavka 47. člena, drugega odstavka 56. člena, 64. in 65. in 66. člena zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 54/00, 52/02-ZDU-1 in 58/02-ZMR-1) izdaja minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v soglasju z ministrom za zdravje
P R A V I L N I K
o postopkih za priznavanje označb posebnih kmetijskih pridelkov oziroma živil*
o postopkih za priznavanje označb posebnih kmetijskih pridelkov oziroma živil*
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina)
(1)
Ta pravilnik določa postopke za priznavanje označb za posebne kmetijske pridelke oziroma živila, vpis v evidence potrjenih specifikacij, vpis v evidence pridelovalcev oziroma predelovalcev posebnih kmetijskih pridelkov oziroma živil, način ugotavljanja skladnosti in kontrole ter tehnične in organizacijske pogoje, ki jih morajo izpolnjevati organizacije za izdajanje listin o skladnosti (v nadaljnjem besedilu: certifikacijski organ) za posebne kmetijske pridelke oziroma živila.
(2)
Kot posebni kmetijski pridelki oziroma živila po tem pravilniku se štejejo kmetijski pridelki oziroma živila z geografskim poreklom, geografsko označbo, tradicionalnim ugledom, kmetijski pridelki oziroma živila višje kakovosti in živila, ki se označujejo s posebnimi označbami, ki jih določajo predpisi za posamezne vrste živil.
(3)
Ta pravilnik se ne uporablja za vino in druge proizvode iz grozdja in vina ter za žgane pijače.
2. člen
(pomen izrazov)
Izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, imajo naslednji pomen:
-
posebne označbe so označbe, ki so določene s predpisi za posamezne vrste živil;
-
proizvajalec je pridelovalec oziroma predelovalec posebnih kmetijskih pridelkov oziroma živil;
-
združenje proizvajalcev je skupina ali združba proizvajalcev, ki pridelujejo oziroma predelujejo isti enake vrste poseben kmetijski pridelek oziroma živilo.
3. člen
(specifičnost in tradicionalna značilnost)
Ime kmetijskega pridelka oziroma živila mora biti specifično in mora izražati tradicionalno značilnost. Za specifično se šteje ime, ki je nastalo iz običaja in ne nasprotuje pravnemu redu in morali. Za specifično se ne šteje ime, ki je zavajajoče. Tradicionalna značilnost se izkazuje s pisnimi in ustnimi viri.
4. člen
(izjeme)
(1)
V posebnih primerih se lahko določene geografske označbe obravnavajo kot geografsko poreklo, tudi če surovine za zadevne izdelke izvirajo iz drugega ali širšega geografskega območja, kot je območje predelave, pod pogojem, da:
-
je območje proizvodnje surovin omejeno,
-
obstajajo posebni pogoji za proizvodnjo surovin in
-
da obstajajo kontrolni mehanizmi, ki zagotavljajo izpolnjevanje teh pogojev.
(2)
Izjema iz prejšnjega odstavka velja le, če se kot surovine obravnavajo žive živali, meso in mleko.
II. POSTOPEK ZA PRIZNANJE OZNAČBE
5. člen
(začetek postopka)
(1)
Postopek za priznanje označb posebnih kmetijskih pridelkov oziroma živil, evidenco potrjenih označb posebnih kmetijskih pridelkov oziroma živil in register proizvajalcev posebnih kmetijskih pridelkov oziroma živil vodi Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo).
(2)
Postopek za priznanje označbe geografskega porekla, geografske označbe ali označbe tradicionalnega ugleda kmetijskih pridelkov oziroma živil se začne na podlagi vloge združenja proizvajalcev iz geografskega območja pridelave oziroma predelave. Izjemoma lahko poda vlogo tudi fizična ali pravna oseba, ki dokaže, da je na danem območju edini proizvajalec določenega posebnega kmetijskega pridelka oziroma živila.
(3)
Postopek za uporabo označbe višje kakovosti in posebne označbe za kmetijske pridelke oziroma živila se začne na podlagi vloge proizvajalca ali njihovega združenja.
(4)
Vloga se naslovi na Urad in se lahko nanaša le na posebne kmetijske pridelke oziroma živila, ki jih proizvajalec prideluje oziroma predeluje.
6. člen
(vloga za geografsko poimenovanje)
(1)
Vloga za priznanje označbe geografskega porekla oziroma geografske označbe mora vsebovati:
a)
identifikacijske podatke o vlagatelju (ime in priimek oziroma firmo, naslov oziroma sedež s hišno številko, enotno matično številko občana oziroma matično številko in davčno številko), pravno organizacijsko obliko in v primeru kmetijskega gospodarstva KMG-MID;
b)
statut združenja proizvajalcev;
c)
navedbo certifikacijskega organa, ki ga je vlagatelj izbral za certificiranje in soglasje tega organa, da bo vlagatelja certificiral;
d)
interna pravila za označevanje;
e)
specifikacijo, ki obsega:
-
predlog poimenovanja posebnega kmetijskega pridelka oziroma živila, vključno s poimenovanjem geografskega porekla ali geografske označbe;
-
opis posebnega kmetijskega pridelka oziroma živila, vključno s surovinami in osnovnimi fizikalnimi, kemijskimi, mikrobiološkimi oziroma organoleptičnimi značilnostmi;
-
razmejitev geografskega območja pridelave oziroma predelave;
-
poročilo o posebnostih – dokumentacijo, ki dokazuje, da posebni kmetijski pridelek oziroma živilo izvira iz tega geografskega območja in utemeljuje neposredno povezavo s tem geografskim območjem oziroma poreklom;
-
opis postopka pridelave oziroma predelave oziroma priprave za trg posebnega kmetijskega pridelka oziroma živila in opis avtentičnih in stalnih lokalnih metod pridelave oziroma predelave, če te obstajajo;
-
ukrepe in sredstva, ki bodo zagotavljali predpisano kakovost.
(2)
Vloga iz prejšnjega odstavka mora vsebovati tudi dovoljenje Vlade Republike Slovenije ali lokalne skupnosti, kadar označba posebnih kmetijskih pridelkov oziroma živil vsebuje državni ali drug javni grb, zastavo, emblem, ime ali kratico imena Republike Slovenije oziroma lokalne skupnosti.
7. člen
(vloga za tradicionalni ugled)
(1)
Vloga za priznanje označbe tradicionalnega ugleda mora vsebovati:
a)
identifikacijske podatke o vlagatelju (ime in priimek oziroma firmo, naslov oziroma sedež s hišno številko, enotno matično številka občana oziroma matično številko in davčno številko), pravno organizacijsko obliko in v primeru kmetijskega gospodarstva KMG-MID;
b)
statut združenja proizvajalcev;
c)
navedbo certifikacijskega organa, ki ga je vlagatelj izbral za certificiranje in soglasje tega organa, da bo vlagatelja certificiral;
d)
interna pravila za označevanje;
e)
specifikacijo, ki obsega:
-
ime posebnega kmetijskega pridelka oziroma živila;
-
opis posebnega kmetijskega pridelka oziroma živila, vključno s surovinami in osnovnimi fizikalnimi, kemijskimi, mikrobiološkimi oziroma organoleptičnimi značilnostmi, ki se nanašajo na tradicionalni ugled;
-
poročilo o posebnostih – dokumentacijo, ki dokazuje, da posebni kmetijski pridelek oziroma živilo izpolnjuje pogoje iz 3. člena tega pravilnika;
-
opis postopka pridelave oziroma predelave oziroma priprave za trg posebnega kmetijskega pridelka oziroma živila;
-
ukrepe in sredstva, ki bodo zagotavljali predpisano kakovost.
(2)
Vloga iz prejšnjega odstavka mora vsebovati tudi dovoljenje Vlade Republike Slovenije ali lokalne skupnosti, kadar označba posebnih kmetijskih pridelkov oziroma živil vsebuje državni ali drug javni grb, zastavo, emblem, ime ali kratico imena Republike Slovenije oziroma lokalne skupnosti.
8. člen
(vloga za višjo kakovost in posebne označbe)
(1)
Vloga za priznanje označbe višje kakovosti in posebne označbe mora vsebovati:
a)
identifikacijske podatke o vlagatelju (ime in priimek oziroma firmo, naslov oziroma sedež s hišno številko, enotno matično številko občana oziroma matično številko in davčno številko), pravno organizacijsko obliko in v primeru kmetijskega gospodarstva KMG-MID;
b)
navedbo certifikacijskega organa, ki ga je vlagatelj izbral za certificiranje in soglasje tega organa, da bo vlagatelja certificiral;
c)
interna pravila za označevanje;