na dokumentu
Nalaganje dokumenta...
Odločba o razveljavitvi 1. točke 26. člena zakona o davku na dodano vrednost in 49. člena pravilnika o izvajanju zakona o davku na dodano vrednost z odložnim rokom
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 17-762/2000, stran 2473 DATUM OBJAVE: 25.2.2000
VELJAVNOST: od 25.2.2000 / UPORABA: od 25.2.2000
RS 17-762/2000
Verzija
1 / 1
Čistopis se uporablja od 25.2.2000 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 13.2.2026: AKTUALEN.
762. Odločba o razveljavitvi 1. točke 26. člena zakona o davku na dodano vrednost in 49. člena pravilnika o izvajanju zakona o davku na dodano vrednost z odložnim rokom
Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti, začetem na pobudo družbe Intereuropa, d.d., Koper, ki jo zastopa predsednik uprave Jože Kranjc, in drugih, na seji dne 3. februarja 2000
o d l o č i l o:
1.
Točka 1 26. člena zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS, št. 89/98) in 49. člen pravilnika o izvajanju zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS, št. 4/99, 45/99, 59/99 in 110/99) se razveljavita.
2.
Razveljavitev začne učinkovati po preteku šestih mesecev od objave te odločbe v Uradnem listu Republike Slovenije.
O b r a z l o ž i t e v
A)
1.
Pobudnice navajajo, da opravljajo kurirske storitve, razen javnih poštnih storitev, ki jih opravlja Pošta Slovenije (v nadaljevanju: pošta). Glede na 49. člen pravilnika o izvajanju zakona o davku na dodano vrednost (v nadaljevanju: pravilnik) pa so vse kurirske oziroma poštne storitve, ki jih opravlja pošta, oproščene plačila davka na dodano vrednost, in sicer ne glede na to, ali gre za storitve v okviru obvezne gospodarske javne službe ali zunaj tega okvira. Iz navedb pobudnic, da je pošta na podlagi izpodbijane določbe v privilegiranem položaju, je zaključiti, da naj bi bila ureditev v neskladju z drugim odstavkom 14. člena ustave. 49. člen pravilnika pa naj bi bil v neskladju tudi s 1. točko 26. člena zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS, št. 89/98 – v nadaljevanju: ZDDV), z drugim odstavkom 99. člena zakona o upravi (Uradni list RS, št. 67/94, 20/95 – odl. US in 29/95 – odl. US – ZUpr) in s 4. členom zakona o poštnih storitvah (Uradni list RS, št. 35/97 – v nadaljevanju: ZPSto). V neskladju s tretjim odstavkom 153. člena ustave naj bi bil, ker naj bi vseboval določbe, za katere v navedenih zakonih ni vsebinske podlage. Ker naj bi zaradi privilegiranega položaja pošte pobudnice imele tudi manj prometa in s tem manj dohodka, predlagajo, da se izvrševanje izpodbijane določbe pravilnika do končne odločitve zadrži.
2.
Ministrstvo za finance (v nadaljevanju: ministrstvo) je v odgovoru na pobudo navedlo, da so pri uzakonjenih rešitvah v sistemu davka na dodano vrednost upoštevane smernice Evropske unije. Skladno z njimi naj bi bile tudi poštne storitve oproščene plačila davka na dodano vrednost. V podzakonskem aktu urejena izpodbijana opredelitev davčne oprostitve za javne poštne storitve, ki jih opravlja pošta, pa naj bi temeljila na prvem odstavku 66. člena ZDDV, ki določa, da se za razvrstitev dejavnosti uporablja standardna klasifikacija dejavnosti.
3.
Glede na to, da je bila izpodbijana določba pravilnika med postopkom pred ustavnim sodiščem spremenjena, so bile pobudnice pozvane, naj sporočijo, ali pri pobudi še vztrajajo. Posamezne pobudnice, ki so sporočile, da pri pobudi vztrajajo, so dodatno še navedle, da se pošta ukvarja tudi s kurirskimi storitvami raznašanja paketov in pošiljk od vrat do vrat. Ker naj bi pošta tega ne imela posebej registriranega, naj bi se tudi to štelo kot javna poštna storitev sprejemanja, prevoza in dostave pisemskih in paketnih pošiljk in bi bilo kot tako oproščeno plačila davka na dodano vrednost.