• PREDPIS
  • VELJAVEN

Zakon o volitvah poslancev iz Republike Slovenije v evropski parlament (ZVPEP)

OBJAVLJENO V: Uradni list RS 96-4803/2002, stran 10508 DATUM OBJAVE: 14.11.2002

VELJAVNOST: od 29.11.2002 / UPORABA: od 29.11.2002

RS 96-4803/2002

Verzija 7 / 7

Čistopis se uporablja od 10.2.2024 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 19.2.2026: AKTUALEN.

Časovnica

Na današnji dan, 19.2.2026 je:

  • ČISTOPIS
  • AKTUALEN
  • UPORABA ČISTOPISA
  • OD 10.2.2024
    DO nadaljnjega
Format datuma: dan pika mesec pika leto, na primer 20.10.2025
  •  
  • Vplivi
  • Čistopisi
rev
fwd
4803. Zakon o volitvah poslancev iz Republike Slovenije v evropski parlament (ZVPEP)
Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena ustave Republike Slovenije izdajam
U K A Z 
o razglasitvi zakona o volitvah poslancev iz Republike Slovenije v evropski parlament (ZVPEP)
Razglašam zakon volitvah poslancev iz Republike Slovenije v evropski parlament (ZVPEP), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 25. oktobra 2002.
001-22-123/02
Ljubljana, dne 5. novembra 2002.
Predsednik Republike Slovenije Milan Kučan l. r.
Z A K O N
O VOLITVAH POSLANCEV IZ REPUBLIKE SLOVENIJE V EVROPSKI PARLAMENT (ZVPEP)

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

Poslanke oziroma poslanci (v nadaljnjem besedilu: poslanci) iz Republike Slovenije v evropskem parlamentu se volijo neposredno na podlagi splošne in enake volilne pravice s tajnim glasovanjem za dobo petih let.
S tem zakonom se v pravni red Republike Slovenije prenaša Direktiva Sveta 93/109/ES z dne 6. decembra 1993 o podrobni ureditvi uresničevanja aktivne in pasivne volilne pravice na volitvah v Evropski parlament za državljane Unije, ki prebivajo v državi članici, niso pa njeni državljani (UL L št. 329 z dne 30. 12. 1993, str. 34), zadnjič spremenjeno z Direktivo Sveta 2013/1/EU z dne 20. decembra 2012 o spremembi Direktive 93/109/ES v zvezi z nekaterimi podrobnimi ureditvami za uresničevanje pasivne volilne pravice na volitvah v Evropski parlament za državljane Unije, ki prebivajo v državi članici, niso pa njeni državljani (UL L št. 26 z dne 26. 1. 2013, str. 27).

2. člen

Poslanec v evropskem parlamentu (v nadaljnjem besedilu: poslanec) ne more biti poslanec v državnem zboru in ne more opravljati izvršilne funkcije v lokalni skupnosti. Poslanec tudi ne sme opravljati funkcij in dejavnosti, ki jih ne sme opravljati poslanec v državnem zboru.

3. člen

Volitve poslancev iz Republike Slovenije v evropski parlament (v nadaljnjem besedilu: volitve) razpiše predsednik republike. Za dan glasovanja se določi nedelja ali drug dela prost dan v obdobju, ki ga določi pristojni organ Evropske unije.
Akt o razpisu volitev se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Volitve se razpišejo najprej 135 dni in najkasneje 75 dni pred dnevom glasovanja. Od dneva razpisa glasovanja do dneva glasovanja mora preteči najmanj šestdeset dni.
Z dnem, ki je v aktu o razpisu volitev določen kot dan razpisa volitev, začnejo teči roki za volilna opravila.

4. člen

Volitve vodijo in izvajajo volilni organi, imenovani po zakonu o volitvah v državni zbor.

5. člen

Za odločanje o zakonitosti aktov volilnih organov pri volitvah poslancev v evropski parlament v upravnem sporu je pristojno vrhovno sodišče.

6. člen

Sredstva za volitve v evropski parlament se zagotavljajo v državnem proračunu.

7. člen

Glede vprašanj, ki s tem zakonom niso posebej urejena, se smiselno uporabljajo določbe zakona o volitvah v državni zbor.
Ne glede na določbe zakona o volitvah v Državni zbor in zakona o političnih strankah se lahko na volitvah v imenu liste kandidatov, ki jo je vložila politična stranka, v kandidacijskem postopku, v volilni kampanji in na glasovnicah uporablja tudi ime politične stranke na evropski ravni, s katero je politična stranka povezana. Imenu se lahko doda tudi skrajšano ime ali kratico imena in znak politične stranke na evropski ravni.

9. člen

Glede položaja poslanca, glede pridobitve in prenehanja mandata poslanca, glede nezdružljivosti funkcije poslanca z drugimi funkcijami, glede poslanske imunitete, glede materialnih in drugih pogojev za delo poslanca, glede pravice poslanca po prenehanju mandata ter glede omejitev in obveznosti, vezanih na funkcijo poslanca, se uporabljajo določbe predpisov Evropske unije; za vprašanja, ki s predpisi Evropske unije niso urejena, pa se smiselno uporabljajo določbe zakona o poslancih in določbe drugih zakonov, ki veljajo za poslance državnega zbora.

II. VOLILNA PRAVICA

10. člen

Pravico voliti poslanca v Evropskem parlamentu ima državljanka oziroma državljan (v nadaljnjem besedilu: državljan) Republike Slovenije, ki ima pravico voliti poslanca Državnega zbora. Pravico biti voljen za poslanca v Evropskem parlamentu ima državljan, ki ima pravico biti voljen za poslanca Državnega zbora.
Pravico voliti in biti voljen za poslanca v Evropskem parlamentu ima pod pogojem, da je vpisan v evidenco volilne pravice, tudi državljan druge države članice Evropske unije, ki na dan glasovanja dopolni osemnajst let starosti ter ima dovoljenje za stalno prebivanje in prijavljeno stalno prebivališče v Republiki Sloveniji oziroma potrdilo o prijavi prebivanja in prijavljeno začasno prebivališče v Republiki Sloveniji.
Volivka oziroma volivec (v nadaljnjem besedilu: volivec) lahko na istih volitvah v evropski parlament glasuje samo enkrat in kandidira samo na eni kandidatni listi.
Državljan Republike Slovenije, ki uresničuje volilno pravico za volitve poslancev evropskega parlamenta v drugi državi, ne more uresničevati volilne pravice za volitve poslancev evropskega parlamenta iz Republike Slovenije.
Evidenco volilne pravice in sestavo volilnih imenikov ureja zakon.

III. VOLILNI SISTEM

11. člen

Poslanci se volijo po proporcionalnem načelu.
Glasuje se o listah kandidatk oziroma kandidatov (v nadaljnjem besedilu: kandidatov).
Območje Republike Slovenije je ena volilna enota.

12. člen