Pravilnik o obveščanju in poročanju v sistemu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami

OBJAVLJENO V: Uradni list RS 26-986/2008, stran 2485 DATUM OBJAVE: 17.3.2008

VELJAVNOST: od 1.4.2008 / UPORABA: od 1.4.2008

RS 26-986/2008

Verzija 3 / 3

Čistopis se uporablja od 2.6.2012 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 14.2.2026: AKTUALEN.

Časovnica

Na današnji dan, 14.2.2026 je:

  • ČISTOPIS
  • AKTUALEN
  • UPORABA ČISTOPISA
  • OD 2.6.2012
    DO nadaljnjega
Format datuma: dan pika mesec pika leto, na primer 20.10.2025
  •  
  • Vplivi
  • Čistopisi
rev
fwd
986. Pravilnik o obveščanju in poročanju v sistemu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami
Na podlagi tretjega odstavka 52. člena Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo), tretjega odstavka 41. člena Zakona o gasilstvu (Uradni list RS, št. 113/05 – uradno prečiščeno besedilo) in drugega odstavka 3. člena, drugega odstavka 6. člena in prvega odstavka 14. člena Uredbe o organizaciji in delovanju sistema opazovanja, obveščanja in alarmiranja (Uradni list RS, št. 105/07) izdaja minister za obrambo
P R A V I L N I K
o obveščanju in poročanju v sistemu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami

I. SPLOŠNA DOLOČBA

1. člen

(vsebina)

(1)

S tem pravilnikom se določa metodologija zbiranja, obdelave, posredovanja in uporabe podatkov ter poročanja in shranjevanja podatkov o naravnih in drugih nesrečah ter o drugih pojavih oziroma dogodkih, pomembnih za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami; poročanje vodij intervencij in drugih poveljujočih enotam, službam in operativnim sestavam, gasilskih poveljnikov in poveljnikov Civilne zaščite ter drugih pooblaščenih oseb v zvezi z nesrečami in intervencijami ter pogoji za izkazovanje in izmenjavo podatkov na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami z drugimi državami in mednarodnimi organizacijami. S tem pravilnikom se ureja tudi določena vprašanja aktiviranja sil za zaščito, reševanje in pomoč, način dela v centrih za obveščanje ter uporabe snemalnih naprav v teh centrih.

(2)

S tem pravilnikom se določa obveznost poročanja upravljavcev obratov, ki uporabljajo nevarne snovi, o vrsti, času in kraju nastanka nevarnosti ali nesreče, škodljivih in drugih posledicah nesreče ter o sprejetih zaščitnih in drugih ukrepih v skladu z Direktivo Sveta 96/82/ES z dne, 9. decembra 1996 o obvladovanju nevarnosti večjih nesreč, v katero so vključene nevarne snovi (UL L št. 10 z dne, 14. 1. 1997, stran 13), zadnjič spremenjeno z Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 2003/105/ES z dne, 16. decembra 2003 o spremembi Direktive Sveta 96/82/ES o obvladovanju nevarnosti večjih nesreč, v katere so vključene nevarne snovi (UL L št. 345 z dne, 31. 12. 2003, stran 97).

(3)

Kdorkoli se pri načrtovanju, pripravah, obveščanju, poročanju ali izvajanju zaščite, reševanja in pomoči seznani v skladu s tem pravilnikom z osebnimi ali tajnimi podatki, jih je dolžan varovati v skladu s predpisi o varovanju osebnih oziroma tajnih podatkov.

(4)

S tem pravilnikom se ne spreminja načina in oblik obveščanja o naravnih in drugih nesrečah, ki so s predpisi ali mednarodnimi pogodbami v izrecni pristojnosti določenega ministrstva ali organa v sestavi ministrstva.

II. INFORMACIJSKO KOMUNIKACIJSKI SISTEM ZA POTREBE ZAŠČITE, REŠEVANJA IN POMOČI

2. člen

(informacijsko komunikacijski sistem)

(1)

Podatki pomembni za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami se zbirajo, obdelujejo, posredujejo uporabnikom in shranjujejo v informacijsko komunikacijskem sistemu za potrebe zaščite, reševanja in pomoči (v nadaljnjem besedilu: informacijsko komunikacijski sistem), ki ga organizira in upravlja Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje (v nadaljnjem besedilu: uprava).

(2)

Informacijsko komunikacijski sistem uprava organizira kot enoten informacijski sistem, ki z enotnim avtonomnim sistemom elektronskih komunikacij v načrtovanem obsegu zagotavlja potrebne, razpoložljive in zanesljive informacijske ter komunikacijske storitve za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami državnim organom, občinam in drugim samoupravnim lokalnim skupnostim, gospodarskim družbam, zavodom in drugim organizacijam, poveljnikom Civilne zaščite, gasilskim poveljnikom, vodjem intervencij in drugim poveljujočim enotam, službam in drugim operativnim sestavam sil za zaščito, reševanje in pomoč.

(3)

Enotni informacijski sistem za zbiranje, obdelavo, posredovanje in hranjenje podatkov za potrebe zaščite, reševanja in pomoči temelji na računalniškem omrežju uprave in ga sestavljajo lokalna LAN omrežja vseh regijskih centrov za obveščanje in drugih izvajalcev na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, povezana v WAN omrežje.

(4)

Enotni avtonomni sistem elektronskih komunikacij je zaključeno komunikacijsko omrežje, ki ga sestavljajo radijsko omrežje in drugi sistemi zvez za potrebe zaščite, reševanja in pomoči.

3. člen

(pristojnosti uprave in pogoji uporabe sistema)

(1)

Uprava načrtuje, organizira, vzpostavlja, upravlja, nadzoruje in vzdržuje informacijsko komunikacijski sistem ter določa način in pogoje za vključevanje uporabnikov v informacijsko komunikacijski sistem. Uprava zagotavlja zahtevano stopnjo zanesljivosti, razpoložljivosti in varnosti delovanja ter uporabe informacijsko komunikacijskega sistema med naravnimi in drugimi nesrečami ter v običajnih razmerah v skladu s predpisi, mednarodnimi standardi in izkušnjami.

(2)

Regijski centri za obveščanje nadzorujejo delovanje posameznih delov informacijsko komunikacijskega sistema, odpravljanje napak v sistemu ter opravljajo druge naloge v zvezi z nadzorom sistema, ki jih določi generalni direktor uprave.

(3)

Uporaba informacijsko komunikacijskega sistema za prenos podatkov v sistemu opazovanja, obveščanja in alarmiranja ter za prenos podatkov za vodenje zaščite, reševanja in pomoči ob nesrečah, ima prednost pred drugo uporabo informacijsko komunikacijskega sistema. Klici v sili imajo prednost pred vsemi drugimi uporabami in uporabniki v informacijsko komunikacijskem sistemu.

(4)

Uporabniki v informacijsko komunikacijskem sistemu se identificirajo z identifikacijskimi imeni, številkami in klicnimi znaki. Podatki, razen tistih, ki so javni, se morajo zavarovati z gesli.

(5)

Za razvoj, delovanje, vzdrževanje in varnost informacijsko komunikacijskega sistema skrbi pristojna organizacijska enota uprave.

4. člen

(osnovne storitve sistema)

(1)

Osnovne storitve informacijsko komunikacijskega sistema so:

-

informacijski sistem zagotavlja zbiranje, shranjevanje, obdelavo, posredovanje in dostop podatkov z osnovnimi storitvami Intranet ZIR, e-pošta, GIS Ujme in spletne aplikacije za podporo dela uprave. Storitve informacijskega sistema morajo biti dostopne v internem računalniškem omrežju in v javnem omrežju Internet preko VPN povezav. Javne storitve morajo biti dostopne brez omejitev še zlasti preko spletnega portala www.sos112.si in wap portala wap.sos112.si;

-

sistem elektronskih komunikacij mora zagotavljati osnovne storitve dvosmernega prenosa govornih sporočil, podatkov in storitev osebnega klica ter v radijskem omrežju skupinski klic, prednostni klic v sili, osebni klic in druge zahtevane storitve. Zagotovljeno mora biti delovanje v okviru stacionarnega in mobilnega radijskega omrežja (semidupleksni ali snopovni način delovanja) ter lokalno delovanje neposredno med radijskimi postajami (simpleksni ali neposredni način delovanja).

(2)

Klice v sili na telefonsko številko 112 sprejemajo regijski centri za obveščanje.

(3)

Informacijsko komunikacijski sistem mora zagotavljati v sistemu javnega alarmiranja prenos podatkov med alarmnimi centralami in sirenami ter upravljanje in nadzor delovanja siren.

(4)

Uprava načrtuje in razvija tudi mobilne informacijsko komunikacijske sisteme, ki zagotavljajo osnovne informacijske in komunikacijske storitve v primeru večjih naravnih in drugih nesreč, za delovanje sil za zaščito, reševanje in pomoč na določenem območju oziroma na območjih, kjer ni zagotovljeno ali je moteno delovanje stacionarnega informacijsko komunikacijskega sistema.

(5)

Uprava določa pogoje in način povezovanja informacijsko komunikacijskega sistema za potrebe zaščite, reševanja in pomoči z informacijsko komunikacijskimi sistemi drugih uporabnikov.

III. ZBIRANJE, OBDELAVA, POSREDOVANJE IN UPORABA PODATKOV, POROČANJE IN SHRANJEVANJE PODATKOV

Zbiranje in obdelava podatkov

5. člen

(zbiranje podatkov)

(1)

V skladu z Zakonom o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami uprava neposredno ali preko regijskih centrov za obveščanje in Centra za obveščanje Republike Slovenije zbira zlasti:

-

podatke o nevarnostih in nesrečah, ki obsegajo podatke o naravnih in drugih pojavih in dogodkih pomembnih za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, o virih nevarnosti naravnih in drugih nesreč ter o naravnih in drugih nesrečah;

-

podatke o intervencijah sil za zaščito, reševanje in pomoč in stroških intervencij;

-

podatke o silah in sredstvih za zaščito, reševanje in pomoč;

-

podatke državne statistike in drugih javnih evidenc pomembne za ocenjevanje ogroženosti, načrtovanje in izvajanje zaščite, reševanja in pomoči ob nesrečah;

-

podatke o škodi, ki jo povzročijo naravne in druge nesreče.

(2)

Podatke iz prve alinee prejšnjega odstavka sporočajo regijskim centrom za obveščanje oziroma Centru za obveščanje Republike Slovenije državni organi, gospodarske družbe, zavodi in druge organizacije, nevladne organizacije, ki so vključene v zaščito, reševanje in pomoč, občine in druge samoupravne lokalne skupnosti, vodje reševalnih intervencij, gasilski poveljniki, poveljniki Civilne zaščite in drugi organi vodenja iz 2. in 4. člena Uredbe o organizaciji in delovanju sistema opazovanja, obveščanja in alarmiranja.

(3)

Generalni direktor uprave se dogovori z organi, zavodi in službami, ki opravljajo opazovanje meteoroloških, hidroloških, seizmoloških, radioloških, ekoloških, zdravstvenih in drugih razmer oziroma spremljajo prevoznost prometnic, izvajajo nadzor zračnega prostora ali kontrolo različnih vrst prometa, o načinu in obliki posredovanja podatkov iz prve alinee prvega odstavka tega člena, časih posredovanja rednih podatkov o stanju in napovedih kot tudi sporočanja opozoril in nujnih obvestil v zvezi z dogajanji in razmerami, ki so pomembne za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami.

(4)

Generalni direktor uprave se dogovori z organi, zavodi in službami iz prejšnjega odstavka ter drugimi organi, gospodarskimi družbami, zavodi in drugimi organizacijami iz 2. in 4. člena Uredbe o organizaciji in delovanju sistema opazovanja, obveščanja in alarmiranja tudi o načinu dostopa Centra za obveščanje Republike Slovenije in regijskih centrov za obveščanje do baz podatkov posameznih poročevalcev za potrebe zaščite, reševanja in pomoči.

(5)

Podatki o nevarnostih in nesrečah iz prvega odstavka se zbirajo za nevarnosti, nesreče ter naravne in druge pojave ter dogodke, pomembne za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, določene v prilogi 1, ki je sestavni del tega pravilnika.

6. člen

(podatki o nesrečah in intervencijah)

(1)

Za poročanje, zbiranje, obdelavo in analiziranje podatkov o nesrečah in intervencijah v okviru enotnega informacijsko komunikacijskega sistema uprava vzpostavi sistem za elektronsko poročanje o nesrečah in intervencijah (v nadaljnjem besedilu: SPIN). Naloge in pristojnosti vodij intervencij in drugih organov vodenja zaščite, reševanja in pomoči ob nesrečah v zvezi s poročanjem v okviru enotnega informacijsko komunikacijskega sistema, so določene s tem pravilnikom. Praviloma, če ni s tem pravilnikom drugače določeno, se poroča ob nastanku nevarnosti ali nesreče in po prenehanju nevarnosti oziroma vzpostavitvi osnovnih pogojev za življenje po nesreči.

(2)

V SPIN poročajo regijski centri za obveščanje, vodje reševalnih intervencij, gasilski poveljniki in poveljniki Civilne zaščite oziroma pooblaščeni člani gasilskih poveljstev ali štabov Civilne zaščite in občine. Gospodarske družbe, zavodi in druge organizacije večjega oziroma manjšega tveganja za okolje, poročajo o nesrečah z nevarnimi snovmi. Druge gospodarske družbe, zavodi in druge organizacije, ki morajo izdelati načrte zaščite in reševanja v skladu s predpisi, poročajo o nesrečah, ki jih povzročijo s svojo dejavnostjo.

(3)

V SPIN se za posamezno nesrečo ali intervencijo vnašajo predvsem podatki o vrsti nevarnosti ali nesreče, času in kraju nastanka nevarnosti ali nesreče, vzrokih za nastanek nesreče oziroma povzročitelju, o posledicah nesreče, o aktiviranju in intervenciji sil za zaščito, reševanje in pomoč ter drugih organov ter služb, o poteku obveščanja, aktiviranja in alarmiranja, sprejetih zaščitnih in drugih ukrepih, stroških intervencije ter drugi podatki glede na vrsto nesreče.

(4)

Uprava v sodelovanju z reševalnimi službami, ki opravljajo svojo dejavnost kot javno službo, določi vsebine poročil o nesrečah in intervencijah v SPIN, do katerega se dostopa preko javnega internetnega omrežja in zagotovi informacijsko podporo poročevalcem v sistemu.

(5)

Poročanje iz prvega odstavka tega člena ne vpliva na odgovornost vodij intervencij in drugih organov vodenja, da o izvajanju zaščite, reševanja in pomoči poročajo organu, kateremu so neposredno odgovorni.

(6)

Zavezanec za poročanje v SPIN iz drugega odstavka tega člena, ki prvič poroča o nesreči ali intervenciji v SPIN, mora od pristojnega regijskega centra za obveščanje zahtevati dostop v sistem, ki ga mu uprava zagotovi brez odlašanja v skladu s tehničnimi možnostmi.

(7)

Uprava dodeljuje vstopna gesla za dostop in uporabo SPIN, določa uporabniške pravice uporabnikom ter daje navodila v zvezi s poročanjem.

7. člen

(obveznosti vodje intervencije in predstavljanje)

(1)

O nesreči in intervenciji pristojnemu regijskemu centru za obveščanje poroča vodja reševalne intervencije oziroma s strani vodje reševalne intervencije pooblaščena oseba, pristojni gasilski poveljnik ali poveljnik Civilne zaščite (v nadaljnjem besedilu: vodja intervencije). Če se med potekom intervencije vodja intervencije zamenja, je treba brez odlašanja o tem obvestiti tudi pristojni regijski center za obveščanje. Vodja intervencije je v vsaki fazi izvajanja zaščite, reševanja in pomoči v posamezni nesreči, lahko le ena oseba.

(2)

Vodja intervencije oziroma poveljujoči gasilski ali drugi enoti, se mora ob samoaktiviranju ali prvi vzpostavitvi zveze s pristojnim regijskim centrom za obveščanje, identificirati oziroma predstaviti. To obveznost ima tudi vodja intervencije v gospodarski družbi, zavodu ali drugi organizaciji, ki vodi intervencijo v gospodarski družbi, zavodu ali drugi organizaciji oziroma pooblaščena oseba zaposlena v gospodarski družbi oziroma pri samostojnem podjetniku posamezniku, ki opravlja varovanje premoženja, če odkrije požar ali drugo nesrečo oziroma nevarnost za uničenje ali poškodovanje za premoženje, ki ga varuje.

8. člen

(poročanje vodje intervencije)

(1)

Vodja intervencije mora po prihodu na kraj nesreče pristojni regijski center za obveščanje seznaniti zlasti z vrsto, obsegom in posledicami nesreče, s podatki o mrtvih, poškodovanih ali pogrešanih osebah in živalih, o morebitni potrebni pomoči dodatnih sil za zaščito, reševanje in pomoč oziroma drugih organov in služb ter izvajanju morebitnih zaščitnih ukrepov.

(2)

Vodja intervencije mora pristojnemu regijskemu centru za obveščanje poročati o razmerah na kraju nesreče in poteku intervencije v rednih časovnih presledkih in sicer vsake štiri ure prvih 24 ur oziroma po preteku 24 ur enkrat dnevno, praviloma ob koncu vidnega dela dneva. Poročanje poteka praviloma v elektronski obliki oziroma pisno. Regijski center za obveščanje lahko po potrebi od vodje intervencije zahteva dopolnitev poročila.

(3)

Vodja intervencije mora pristojnemu regijskemu centru za obveščanje med intervencijo, ne glede na prvi in prejšnji odstavek, poročati brez odlašanja tudi, če se na kraju nesreče bistveno spremenijo razmere ter v skladu z nastalimi razmerami zahtevati dodatne sile za zaščito, reševanje in pomoč ali druge organe in službe oziroma izvedbo zaščitnih ukrepov.

(4)

Na podlagi odločitve pristojnega poveljnika Civilne zaščite lahko regijski center za obveščanje, ne glede na predpisane čase za poročanje, zahteva od vodje intervencije dodatna poročila, če je to potrebno za usmerjanje ali usklajevanje vodenja zaščite, reševanja in pomoči ob nesreči.

(5)

Poročanje pristojnemu regijskemu centru za obveščanje v skladu s tem členom v občini, ki jo je prizadela nesreča večjega obsega, pri kateri vzpostavljanje osnovnih življenjskih pogojev traja več dni, izvaja za delovanje vseh sil za zaščito, reševanje in pomoč na območju občine, poveljnik Civilne zaščite občine oziroma pooblaščeni član štaba Civilne zaščite v skladu z načrti zaščite in reševanja.

(6)

Ne glede na prvi odstavek tega člena in prejšnji odstavek o intervencijah gasilske enote, ki izvaja naloge zaščite, reševanja in pomoči v prometnih nesrečah, v nesrečah, v katerih so prisotne nevarne snovi oziroma druge naloge zaščite, reševanja in pomoči širšega pomena, vedno poroča regijskemu centru za obveščanje gasilski poveljnik take enote.

(7)

Po končani intervenciji mora vodja intervencije regijskemu centru za obveščanje poročati o posledicah nesreče, številu mrtvih, poškodovanih ali pogrešanih ljudi in živali, če so se ti podatki med intervencijo spremenili, o številu in delu sil za zaščito, reševanje in pomoč ter drugih organov ter služb, vključenih v intervencijo ter drugih pomembnejših podatkih v zvezi z intervencijo. Vodja intervencije mora poročilo o izvedbi intervencije v SPIN vključno s stroški intervencije vnesti v skladu s tem pravilnikom čimprej, najkasneje pa v petih dneh po zaključku intervencije.

9. člen

(aktiviranje dodatnih sil)

(1)

Regijski center za obveščanje mora ob nesreči pri aktiviranju dodatnih sil za zaščito, reševanje in pomoč, poveljujočim enot, služb oziroma drugih operativnih sestav, ki jih aktivira, sporočiti, kdo je vodja intervencije na katero so te sile poklicane.

(2)

Poveljujoči enotam, službam in drugim operativnim sestavam za zaščito, reševanje in pomoč, ki so v pripravljenosti ali so aktivirane za sodelovanje v intervenciji, morajo regijski center za obveščanje obvestiti o številu pripadnikov, ki so v pripravljenosti oziroma o času odhoda ter številu pripadnikov, ki so odšli na intervencijo, v katero so napoteni. Sporočiti morajo tudi čas prihoda na kraj nesreče, čas odhoda s kraja nesreče in če je treba tudi čas prihoda na izhodiščno mesto.

10. člen

(poročanje gospodarskih družb, zavodov in drugih organizacij)

(1)

O nesrečah z nevarnimi snovmi in o onesnaženju okolja morajo poročati v SPIN tudi gospodarske družbe, zavodi in druge organizacije večjega oziroma manjšega tveganja za okolje. Poleg podatkov o nesreči morajo poročati tudi o okoliščinah nesreče, prisotnih nevarnih snoveh, razpoložljivih podatkih za oceno učinkov na človeka in okolje, sprejetih ukrepih za ravnanje ob izrednem dogodku ter o ukrepih, ki so jih oziroma jih bodo izvedle za ublažitev srednjeročnih in dolgoročnih učinkov nesreče ter o ukrepih, ki jih bodo izvedle za preprečitev ponovitve take nesreče. S podatki o teh nesrečah in navedenimi ukrepi morajo seznaniti tudi pristojne organe in službe občine v skladu z načrti zaščite in reševanja.

(2)

V SPIN ne glede na prejšnji odstavek poročajo o nesrečah, ki so se zgodile v zvezi z njihovo dejavnostjo tudi gospodarske družbe, zavodi in druge organizacije, ki morajo v skladu s predpisi izdelati načrte zaščite in reševanja.

(3)

V SPIN o nesreči iz prvega in prejšnjega odstavka najkasneje v petih dneh po nesreči oziroma izvedeni intervenciji, poroča vodja intervencije oziroma pooblaščena oseba v gospodarski družbi, zavodu ali drugi organizaciji, katere ime mora biti regijskemu centru za obveščanje sporočeno skupaj z načrtom zaščite in reševanja.

11. člen

(poročanje o posameznih vrstah intervencij)

(1)

Gasilski poveljniki v skladu s tem pravilnikom v SPIN poročajo le o tistih intervencijah, ki jih izvajajo kot del javne gasilske službe. Gasilski poveljniki regijskemu centru za obveščanje ne poročajo o gasilskih vajah, o opravljanju požarne straže, požarnemu varovanju premoženja oziroma varovanju javnih prireditev, ki jih opravljajo na podlagi posebnih pogodb oziroma o opravljanju pridobitnih dejavnosti v gasilski enoti kot je vzdrževanje gasilnih aparatov in druge dejavnosti, za katere je enota registrirana.

(2)

O iskanju pogrešanih oseb oziroma drugih intervencijah, ki jih vodi policija in pri katerih sodelujejo tudi različne enote, službe in druge operativne sestave za zaščito, reševanje in pomoč (gorski reševalci, vodniki reševalnih psov, jamarski reševalci in drugi), poroča poveljujoči taki enoti, službi ali drugi operativni sestavi. Če sodeluje več različnih enot, služb ali drugih sestav zaščite, reševanja in pomoči, se poveljujoči dogovorijo kdo med njimi bo poročal za vse sodelujoče v intervenciji.

(3)

O požarih v naravnem okolju in o drugih nesrečah, ki prizadenejo gozdove, predvsem o vrstah in obsegu pogorelih ali prizadetih površin ter nastali škodi v SPIN, poroča tudi Zavod za gozdove Slovenije najkasneje v petih dneh po zaključku intervencije.

(4)

O prevozu pitne vode za prebivalstvo in živino v sušnem obdobju poročajo v SPIN gasilske enote oziroma občina, če prevoze izvajajo različne organizacije ali službe, tedensko v ponedeljek v tekočem tednu za pretekli teden in mesečno do 5. v mesecu za pretekli mesec.

12. člen

(poročanje o uporabi zrakoplovov)
Poročanje v zvezi z uporabo zrakoplovov policije, Slovenske vojske in civilnih zrakoplovov, kadar so aktivirani za nujno medicinsko pomoč oziroma druge potrebe varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, prevoz obolelih do zdravstvene službe oziroma med bolnišnicami, zlasti o dnevni razpoložljivosti zrakoplovov, o vzletu in priletu na izvajanje nalog, o maršruti leta, o količini odvržene vode, količini in vrsti prepeljanih reševalnih ekip, evakuiranih, poškodovanih ali mrtvih ter prepeljanih materialnih sredstvih in drugih podatkih glede na vrsto nesreče, izvajajo pooblaščene osebe v skladu z načrtom za aktiviranje, uporabo in poročanje državnih in civilnih zrakoplovov za zaščito, reševanje in pomoč, ki ga sprejmejo Ministrstvo za notranje zadeve, Ministrstvo za obrambo, Ministrstvo za promet in Ministrstvo za zdravje.

13. člen

(poročanje regijskih centrov za obveščanje)

(1)

Regijski center za obveščanje mora brez odlašanja, najkasneje pa v 30 minutah od nastanka nevarnosti ali nesreče oziroma sprejema informacije o nevarnosti ali nesreči, ki ogrozi ali prizadene življenje ali zdravje večjega števila ljudi ali živali oziroma, ki v večjem obsegu ogrozi ali prizadene premoženje, kulturno dediščino ali okolje na njegovem območju, ustno ali elektronsko obvestiti Center za obveščanje Republike Slovenije.

(2)

Brez odlašanja, najkasneje pa v dveh urah po zaznavi oziroma prejetju prve informacije o nevarnosti ali nesreči od organov, organizacij in služb iz 2. in 4. člena Uredbe o organizaciji in delovanju sistema opazovanja, obveščanja in alarmiranja, mora regijski center za obveščanje v SPIN vnesti razpoložljive podatke o nevarnosti in naravni ali drugi nesreči. Po potrebi lahko dodatne podatke s katerimi razpolaga v SPIN vnese tudi Center za obveščanje Republike Slovenije.

(3)

Za nesreče večjega obsega oziroma ob nesrečah, ki so povzročile obsežne posledice zaradi katerih bo trajalo vzpostavljanje osnovnih življenjskih pogojev dalj časa oziroma več dni, mora regijski center za obveščanje poročilo iz prejšnjega odstavka prvih 24 ur dopolnjevati praviloma vsake 4 ure, po 24 urah od nastanka nesreče pa enkrat dnevno, praviloma v večernem času. Poveljnik Civilne zaščite Republike Slovenije oziroma generalni direktor uprave ali njuna namestnika lahko zahtevajo poročanje regijskega centra tudi v krajših rokih, če je to potrebno zaradi vodenja zaščite, reševanja in pomoči.

(4)

Regijski center za obveščanje mora praviloma poročilo o posamezni nesreči in intervenciji vnesti v SPIN v 48 urah po izvršitvi nalog zaščite, reševanja in pomoči oziroma intervencije. Pri poročilu o intervenciji, ki jo vodi gasilski poveljnik oziroma, če gre za nesrečo večjega obsega, se upošteva tudi rok petih dni, predpisan za poročanje vodje intervencije. Center za obveščanje Republike Slovenije poročila o večjih nesrečah zaključi praviloma 7 dni po vzpostavitvi osnovnih pogojev za življenje.

Posredovanje podatkov in obveščanje

14. člen

(posredovanje podatkov o nevarnostih in nesrečah)

(1)

Center za obveščanje Republike Slovenije in regijski centri za obveščanje o nevarnostih in nesrečah posredujejo podatke oziroma obveščajo državne organe, občine in druge samoupravne lokalne skupnosti, organe vodenja zaščite, reševanja in pomoči ter javnost neposredno, v skladu z načrti zaščite in reševanja ali standardnimi postopki ukrepanja z dnevnimi in izrednimi informativnimi bilteni ter na druge načine v skladu s tem pravilnikom. O nevarnostih in nesrečah javnost seznanjajo tudi vodje intervencij oziroma pristojni poveljniki Civilne zaščite, župani, predstojniki državnih organov, generalni direktor uprave in druge pooblaščene osebe.

(2)

Center za obveščanje Republike Slovenije in regijski centri za obveščanje morajo o posameznih nevarnostih in nesrečah, posredovati podatke oziroma obveščati na območju, na katerem je nevarnost ali nesreča nastala, predvsem:

-

župane, poveljnike Civilne zaščite, pristojne gasilske poveljnike, vodje intervencij in druge pristojne osebe v občinah ter drugih samoupravnih lokalnih skupnostih in državnih organih, ki so odgovorni ali pooblaščeni za sprejemanje zaščitnih in drugih ukrepov oziroma skladno z načrti zaščite in reševanja za vodenje zaščite, reševanja in pomoči ob nesreči;

-

pristojni operativno komunikacijski center policije;

-

pristojne inšpekcijske in druge organe ter službe glede na vrsto nevarnosti ali nesreče v skladu z načrti zaščite in reševanja;

-

druge države in mednarodne organizacije v skladu s tem pravilnikom.

(3)

Center za obveščanje Republike Slovenije in regijski centri za obveščanje o nevarnostih in nesrečah obveščajo pristojne osebe iz prve alinee prejšnjega odstavka po seznamih, ki jih potrdi župan oziroma predstojnik državnega organa ali generalni direktor uprave oziroma po seznamih, ki so sestavni del načrtov zaščite, reševanja in pomoči ali standardnih operativnih postopkih ukrepanja. Obvesti se le prvo določene pristojne osebe oziroma prvo dosegljive osebe na seznamih, ostale osebe pa le, če je to z načrtom oziroma standardnim operativnim postopkom ukrepanja izrecno določeno.

(4)

Center za obveščanje Republike Slovenije mora z opozorili in napotki v zvezi z nevarnostjo nastanka naravnih in drugih nesreč, ki jih prejme od organov, organizacij in služb iz 2. in 4. člena Uredbe o organizaciji in delovanju sistema opazovanja, obveščanja in alarmiranja, brez odlašanja najkasneje pa v 30 minutah seznaniti regijske centre za obveščanje na območju, na katero se nanašajo opozorila in napotki v zvezi z nevarnostjo nastanka naravnih in drugih nesreč. Opozorila in napotki se praviloma pripravijo kot izredni informativni bilten in pošljejo tudi prejemnikom dnevnega informativnega biltena uprave, Operativnemu komunikacijskemu centru Generalne policijske uprave in Poveljniškemu centru Slovenske vojske, če so pomembni tudi za delovanje Slovenske vojske.

(5)

Regijski centri za obveščanje morajo brez odlašanja, najkasneje pa v 30 minutah, z nujnimi opozorili in napotki v zvezi z nevarnostjo nastanka naravnih in drugih nesreč, ki jih prejmejo od Centra za obveščanje Republike Slovenije oziroma neposredno od organov, organizacij in služb iz 2. in 4. člena Uredbe o organizaciji in delovanju sistema opazovanja, obveščanja in alarmiranja, seznaniti na območju na katerega se opozorila oziroma napotki nanašajo, občine in druge samoupravne lokalne skupnosti, poveljnike Civilne zaščite oziroma druge pristojne organe, organizacije in osebe. Opozorila in napotki se praviloma z izrednim informativnim biltenom pošljejo tudi prejemnikom dnevnega regijskega informativnega biltena uprave.

(6)

V podatkih, poročilih, opozorilih in napotkih, informativnih biltenih, obvestilih in drugih informacijah iz prvega odstavka tega člena, ki so dostopne javnosti, se ne smejo navajati osebna imena in drugi osebni podatki ter funkcije oseb, ki so prizadete ali udeležene ob naravni ali drugi nesreči.

(7)

Uprava po potrebi pa tudi Center za obveščanje Republike Slovenije in regijski centri za obveščanje lahko podatke o nevarnostih in nesrečah, poročila vodij intervencij in druge informacije združujejo, posplošujejo oziroma analizirajo ter na tej podlagi pripravljajo potrebna poročila, informacije ali ugotovitve.

(8)

Centri za obveščanje ne smejo spreminjati vsebine, stopnje nevarnosti oziroma vrste podatkov v opozorilih, napovedih ali nujnih obvestilih v zvezi z nevarnostmi nastanka naravne ali druge nesreče oziroma v zvezi z že nastalo nesrečo, ki jih prejmejo od organov, organizacij in služb iz tretjega odstavka 5. člena tega pravilnika.

15. člen

(klici v sili)

(1)

Na podlagi telefonskih klicev, prispelih na telefonsko številko za klic v sili 112, mora javni uslužbenec v regijskem centru za obveščanje v skladu z načrti zaščite in reševanja oziroma standardnimi postopki ukrepanja:

-

klice namenjene gasilcem, gorskim reševalcem, jamarskim reševalcem in drugim silam za zaščito, reševanje in pomoč, razen službe nujne medicinske pomoči ter klice namenjene javnim službam (cestna podjetja, elektro distribucijska podjetja, podjetja za oskrbo s pitno vodo in druga) prevzeti, obdelati ter aktivirati oziroma obvestiti pristojno enoto, službo ali drugega izvajalca;

-

klice o nevarnostih ali nesrečah za katere so izdelani načrti zaščite in reševanja ali standardni postopki ukrepanja oziroma dokumenti za aktiviranje, prevzeti in aktivirati pristojne enote, službe ali druge sestave;

-

klice za nujno medicinsko pomoč preko telefonske centrale konferenčno prevezati pristojni zdravstveni službi oziroma dispečerski službi nujne medicinske pomoči in poslušati pogovor ne glede na to, kdo kliče na telefonsko številko za klic v sili. Klicatelja mora javni uslužbenec v centru seznaniti s katero zdravstveno službo ga bo regijski center za obveščanje telefonsko prevezal. Ob nenujnih klicih za zdravstveno pomoč, se klicatelja praviloma napoti na pristojno zdravstveno službo;

-

nujne klice za policijo preko telefonske centrale konferenčno prevezati z operativno komunikacijskim centrom policijske uprave, po potrebi ostati na zvezi in poslušati pogovor. Nenujne klice za policijo se preko telefonske centrale preda operativno komunikacijskemu centru policijske uprave;