Zakon o zdravilstvu (ZZdrav)

4685. Zakon o zdravilstvu (ZZdrav)

Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam

U K A Z
o razglasitvi Zakona o zdravilstvu (ZZdrav)

Razglašam Zakon o zdravilstvu (ZZdrav), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 2. oktobra 2007.

001-22-116/07

Ljubljana, dne 10. oktobra 2007

dr. Janez Drnovšek l.r. Predsednik Republike Slovenije

Z A K O N
O ZDRAVILSTVU (ZZdrav)

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(namen in vsebina zakona)

(1)

Namen tega zakona je ureditev zdravilstva.

(2)

Ta zakon določa vrste zdravilstva, izvajalce zdravilstva, način opravljanja zdravilstva, Zdravilsko zbornico in nadzor nad izvajanjem zdravilstva.

(3)

S tem zakonom se glede opravljanja zdravilske dejavnosti delno prenaša Direktiva 2006/123/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o storitvah na notranjem trgu (UL L št. 376 z dne 27. 12. 2006, str. 36).

2. člen

(definicija zdravilstva)

(1)

Zdravilstvo je dejavnost (v nadaljnjem besedilu: zdravilska dejavnost), ki jo opravljajo zdravilci z namenom izboljšati zdravje uporabnika storitev.

(2)

Zdravilska dejavnost obsega ukrepe in aktivnosti, temelječe na zdravilskih sistemih in zdravilskih metodah in se izvaja na način, ki ne škoduje zdravju.

3. člen

(opredelitev pojmov)

Izrazi, uporabljeni v tem zakonu, imajo naslednji pomen:

-

zdravilski sistem je organiziran sistem, ki zajema teoretične podlage, izobraževanje, usposabljanje in izvajanje zdravilske dejavnosti;

-

zdravilska metoda je metoda pristopa zdravilca k izboljšanju zdravja uporabnika storitev;

-

zdravilec oziroma zdravilka (v nadaljnjem besedilu: zdravilec) je os-eba, ki opravlja zdravilsko dejavnost, skladno s tem zakonom;

-

uporabnik oziroma uporabnica storitev (v nadaljnjem besedilu: uporabnik storitev) je oseba, ki uporablja zdravilske storitve.

II. VRSTE ZDRAVILSKE DEJAVNOSTI

4. člen

(zdravilski sistemi in zdravilske metode)

(1)

Pri izvajanju zdravilske dejavnosti se uporabljajo naslednji zdravilski sistemi:

-

tradicionalno kitajsko zdravilstvo;

-

ajurveda – tradicionalno indijsko zdravilstvo;

-

homeopatija;

-

druga zdravilstva.

(2)

Zdravilske metode so glede na temeljni način izvajanja opredeljene kot:

-

"metode interakcije med umom in telesom" – to so metode, ki krepijo sposobnost duha, da vpliva na delovanje telesa;

-

"biološko osnovane metode" – to so metode, pri katerih se za zdravljenje in tudi preprečevanje bolezni uporabljajo živila, zdravilna zelišča in mikronutrienti;

-

"manipulativne in telesne metode" – to so metode, pri katerih se zdravijo in tudi preprečujejo bolezni s premikanjem delov telesa;

-

"energijske metode" – to so metode vplivanja z biopoljem in delovanjem na biopolje. Biopolje je predvidoma vsaj delno koherentno endogeno bioelektromagnetno polje organizmov, ki odraža njegovo biološko stanje.

(3)

Podrobnejšo opredelitev zdravilskih sistemov in zdravilskih metod predpiše minister oziroma ministrica, pristojna za zdravje (v nadaljnjem besedilu: minister).

5. člen

(evidentiranje in priznavanje zdravilskih sistemov in zdravilskih metod)

Za evidentiranje zdravilskih sistemov in zdravilskih metod, priznavanje zdravilskih sistemov in zdravilskih metod, ki se uvajajo v zdravilsko dejavnost, ter za nadzor nad njimi je pristojna Zdravilska zbornica (v nadaljnjem besedilu: zbornica). Postopek evidentiranja, priznavanja in nadzora določi minister.

III. IZVAJALCI ZDRAVILSKE DEJAVNOSTI

6. člen

(zdravilec)

(1)

Zdravilsko dejavnost izvajajo zdravilci. To so polnoletne fizične osebe, ki imajo pridobljeno najmanj srednjo izobrazbo zdravstvene smeri ali pridobljeno najmanj srednjo strokovno izobrazbo in opravljen preizkus iz zdravstvenih vsebin, ki jih predpiše minister, in veljavno licenco, pridobljeno skladno s tem zakonom.

(2)

Ne glede na prejšnji odstavek, lahko homeopatijo, kiropraktiko in osteopatijo izvajajo le osebe, ki imajo diplomo medicinske fakultete, pridobljena znanja iz homeopatije, kiropraktike ali osteopatije, in veljavno licenco, pridobljeno skladno s tem zakonom.

7. člen

(poklicni naslov zdravilec)

(1)

Poklicni naslov zdravilec lahko uporablja le oseba, ki izpolnjuje pogoje za zdravilca po tem zakonu. Naslov se izpiše za osebnim imenom.

(2)

Zdravilec lahko za naslovom doda naziv, ki ga na podlagi izvajanja prevladujočega zdravilskega sistema ali zdravilske metode določi zbornica.

8. člen

(kodeks poklicne etike zdravilcev in standardi zdravilske dejavnosti)

(1)

Zdravilec mora zdravilsko dejavnost izvajati v skladu s kodeksom poklicne etike zdravilcev in standardi zdravilske dejavnosti.

(2)

Standardi zdravilske dejavnosti so pravila izvajanja zdravilske dejavnosti, ki določajo strokovne pristope za izvajanje posameznega zdravilskega sistema in zdravilske metode.

(3)

Kodeks poklicne etike zdravilcev in standarde zdravilske dejavnosti sprejme zbornica.

IV. OPRAVLJANJE ZDRAVILSKE DEJAVNOSTI

9. člen

(statusna oblika in pogoji)

(1)

Zdravilsko dejavnost lahko opravlja na podlagi dovoljenja zbornice domača ali tuja fizična ali pravna oseba (v nadaljnjem besedilu: družba). Fizična oseba lahko opravlja zdravilsko dejavnost kot:

-

samostojni podjetnik posameznik ali

-

posameznik, ki samostojno izvaja zdravilsko dejavnost in ima veljavno licenco, pridobljeno skladno s tem zakonom.

(2)

Družba opravlja zdravilsko dejavnost, če ima ustrezne prostore in opremo za izvajanje zdravilske dejavnosti ter zdravilsko dejavnost izvaja zdravilec z veljavno licenco. V prostoru, kjer se izvaja zdravilska dejavnost, se na vidnem mestu objavi osebno ime zdravilca, zdravilska dejavnost, ki jo izvaja in cenik zdravilskih storitev.

(3)

Minimalne tehnične zahteve, sanitarno zdravstvene pogoje in opremo za izvajanje zdravilske dejavnosti predpiše zbornica v soglasju z ministrstvom, pristojnim za zdravje (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo).

(4)

Na željo uporabnika storitev ali njegovega skrbnika lahko zdravilec zanj ali za njegove družinske člane izjemoma izvaja zdravilsko dejavnost na domu tega uporabnika storitev.

(5)

Zbornica odvzame dovoljenje za opravljanje zdravilske dejavnosti:

-

če ponudnik zdravilskih storitev ne izpolnjuje več pogojev iz prvega in drugega odstavka tega člena,

-

če je bilo dovoljenje pridobljeno z navajanjem neresničnih podatkov,

-

če ponudnik zdravilskih storitev ne odpravi pomanjkljivosti, ugotovljenih pri strokovnem nadzoru,

-

na predlog pristojnega inšpektorja.

(6)

Za izdajo dovoljenja za opravljanje zdravilske dejavnosti za fizične osebe, ki so državljani ali državljanke drugih držav članic Evropske unije, Evropskega gospodarskega prostora ali Švicarske konfederacije (v nadaljnjem besedilu: druga država članica), ali pravne osebe, ustanovljene po pravu drugih držav članic, se poleg določb tega zakona uporabljajo določbe zakona, ki ureja storitve na notranjem trgu.

(7)

Zdravilcu, državljanu druge države članice, ministrstvo prizna poklicno kvalifikacijo, v skladu z zakonom, ki ureja postopek priznavanja poklicnih kvalifikacij.

9.a člen

(čezmejno opravljanje zdravilske dejavnosti)

(1)

Družba, ustanovljena v eni od drugih držav članic, ki opravlja zdravilsko dejavnost v skladu s predpisi te države članice, in ki v Republiki Sloveniji nima sedeža v skladu z zakonom, ki ureja storitve na notranjem trgu, lahko v Republiki Sloveniji opravlja zdravilsko dejavnost pod pogoji iz tega zakona.

(2)

Pred začetkom opravljanja zdravilske dejavnosti družba iz prejšnjega odstavka to prijavi ministrstvu.

(3)

Prijava, ki jo lahko družba odda v papirni ali elektronski obliki, vsebuje naslednje podatke:

-

če je družba vpisana v poslovni register ali podoben javni register: ime registra, v katerega je vpisana, številko registracije ali ustrezni način ugotavljanja identitete v registru,

-

če je dejavnost treba odobriti v državi članici ustanovitve: ime in naslov pristojnega organa,

-

naziv in naslov poklicnega združenja ali podobnega organa, pri katerem je družba prijavljena,

-

podrobne podatke o kakršnem koli zavarovalnem kritju ali drugih načinih osebnega ali kolektivnega zavarovanja v zvezi s poklicno odgovornostjo,

-

podatke o zdravilcih, ki izvajajo zdravilsko dejavnost v družbi:

1.

potrdilo o državljanstvu;

2.

potrdilo, da zdravilcu, v skladu s predpisi države članice ustanovitve, ni prepovedano izvajanje zdravilske dejavnosti;

3.

dokazila o izpolnjevanju pogojev za zdravilca iz 1. točke prvega odstavka 36. člena tega zakona;

4.

podatek o zdravilskem sistemu ali zdravilski metodi, ki jo izvaja.

(4)

Zdravilcu, državljanu druge države članice, ministrstvo pred prvim opravljanjem zdravilskih storitev preveri poklicno kvalifikacijo, v skladu z zakonom, ki ureja postopek priznavanja poklicnih kvalifikacij.

(5)

Po prejemu popolne prijave ministrstvo prijavo pošlje zbornici, ki zdravilca vpiše v register iz 39. člena tega zakona.

(6)

Vsako spremembo podatkov iz tretjega odstavka tega člena družba sporoči ministrstvu v 30 dneh od nastopa spremembe.

(7)

Zdravilec za svoje delo prevzema etično, strokovno, kazensko in materialno odgovornost po predpisih, ki za zdravilce veljajo v Republiki Sloveniji.

10. člen

(dokumentacija)

(1)

Zdravilec mora o izvajanju zdravilske dejavnosti voditi dokumentacijo.

(2)

Dokumentacija iz prejšnjega odstavka obsega:

1.

izjavo uporabnika storitev o privolitvi v zdravilski sistem in zdravilsko metodo, skladno z 11. členom tega zakona;

2.

podatke o uporabniku storitev (osebno ime, rojstni podatki, spol in stalno oziroma začasno prebivališče);

3.

podatke o opravljeni zdravilski storitvi:

-

razlog za obisk zdravilca,

-

ukrepe in aktivnosti zdravilca, ki jih je izvajal,

-

navodilo uporabniku storitev o izvajanju ukrepov in aktivnosti,

-

uporabo zdravilskih izdelkov, pripomočkov in zdravil, če jih uporabljeni zdravilski sistem ali zdravilska metoda predvideva.

11. člen

(privolitev v zdravilski sistem ali zdravilsko metodo po pojasnilni dolžnosti)

(1)

Zdravilec mora od uporabnika storitev pred zdravilsko obravnavo pridobiti pisno izjavo o privolitvi v zdravilski sistem ali zdravilsko metodo. Izjava mora vsebovati najmanj podatke o tem, da je uporabnik zdravilskih storitev seznanjen z:

-

vrsto zdravilskega sistema ali zdravilske metode,

-

načinom uporabe zdravilskega sistema ali zdravilske metode,

-

dejstvom, da morebitna odklonitev že izvajanega medicinskega zdravljenja lahko privede do škodljivih posledic za njegovo zdravje. Kadar je uporabnik storitev otrok do petnajstega leta starosti ali oseba pod skrbništvom, mora zdravilec pridobiti pisno izjavo staršev oziroma skrbnikov.

(2)

Podrobnejšo vsebino izjave iz prejšnjega odstavka predpiše zbornica.

12. člen

(zbiranje podatkov)

Zbornica lahko z namenom spremljanja in vrednotenja zdravilske dejavnosti v primeru nadzora ministrstva ali v raziskovalne namene zbira podatke po posameznih zdravilskih sistemih in zdravilskih metodah, ki so pomembni za oceno uspeha ukrepanja zdravilca. Zbira:

-

splošne podatke: naziv in naslov družbe, ime in poklicni naslov zdravilca oziroma zdravilcev,

-

podatke o uporabniku storitev: letnica rojstva in spol,

-

podatke o razlogih za obisk pri zdravilcu,

-

navedbe o uporabljenih zdravilskih sistemih in zdravilskih metodah ter o rezultatih uspešnosti zdravilske storitve.

13. člen

(varovanje podatkov)

Za zbiranje, shranjevanje, posredovanje, uporabo in drugo obdelavo podatkov o uporabniku storitev, do katerih zdravilec pride ob izvajanju zdravilske dejavnosti po tem zakonu, se uporabljajo določbe zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov, če ni s tem zakonom določeno drugače.

14. člen

(obravnava pri zdravilcu)

(1)

Zdravilec se mora pred začetkom obravnave seznaniti z uporabnikovimi zdravstvenimi težavami.

(2)

Uporabnik storitev je lahko pri zdravilcu obravnavan enkrat ali večkrat. Trajanje obravnave označuje obdobje, ko je uporabnik storitev neposredno pri zdravilcu, kakor tudi obdobje med posameznimi obravnavami, vse do zadnje obravnave. Za zaključno obravnavo se šteje obravnava, s katero se zaključijo aktivnosti zdravilca pri uporabniku storitev bodisi po volji uporabnika storitev ali po volji zdravilca in se to zavede v dokumentaciji.

15. člen

(napotitev na medicinsko zdravljenje)

(1)

Zdravilec, ki pri uporabniku storitev posumi na hujše znake bolezni ali hujše poslabšanje kronične bolezni, mora uporabniku storitev nemudoma predlagati medicinsko zdravljenje in predlog vpisati v dokumentacijo.

(2)

Zdravilec ne sme uporabnika storitev odvračati od medicinskega zdravljenja.

16. člen

(mnenje zdravnika o zdravilskem sistemu in zdravilski metodi)

(1)

Na prošnjo uporabnika storitev lahko osebni zdravnik oziroma zdravnica (v nadaljnjem besedilu: zdravnik) poda svoje mnenje o primernosti zdravilskega sistema in zdravilske metode glede na diagnozo oziroma stanje bolezni uporabnika storitev.

(2)

Zdravnik da svoje mnenje brezplačno.

17. člen

(pravice uporabnika storitev)

(1)

Uporabnik storitev ima pravico:

-

do kakovostne in varne zdravilske obravnave,

-

do zasebnosti pri vsakokratni zdravilski obravnavi,

-

do vpogleda v dokumentacijo, ki se nanj nanaša, ter do prepisa ali preslikave podatkov iz dokumentacije,

-

zahtevati, da se dokumentacija v obliki prepisa ali preslikave podatkov posreduje drugemu zdravilcu oziroma njegovemu osebnemu oziroma lečečemu zdravniku,

-

vložiti pritožbo, skladno z 18. členom tega zakona.

(2)

Za otroke do petnajstega leta starosti in za osebe pod skrbništvom uveljavljajo pravice iz prejšnjega odstavka njihovi starši oziroma skrbniki.

(3)

Za uporabnika storitev, ki zaradi bolezni, telesne ali duševne prizadetosti ne more izraziti svoje volje, lahko pravice iz prvega odstavka tega člena uveljavljajo njegovi starši oziroma skrbniki.

18. člen

(pritožba)

(1)

Uporabnik storitev lahko pri družbi najpozneje v 15 dneh od zadnje uporabe zdravilčevih storitev vloži pisno pritožbo, kadar je zdravilec ali druga oseba pod njegovim nadzorom ravnala v nasprotju s standardom zdravilske dejavnosti, kodeksom poklicne etike zdravilcev ali je s svojim ravnanjem kršila določbe tega zakona.

(2)

Družba mora v 15 dneh od prejema pritožbe iz prejšnjega odstavka podati pisni odgovor. Zoper odgovor družbe se uporabnik storitev lahko pritoži na zbornico v 15 dneh od prejema odgovora. Enako velja, če družba v 15 dneh na pritožbo uporabnika storitev ne odgovori.

19. člen

(odgovornost zdravilca)

(1)

Zdravilec je dolžan izvajati zdravilsko dejavnost s skrbnostjo dobrega strokovnjaka in s svojim ravnanjem oziroma opustitvijo ravnanja ne sme poslabšati zdravja uporabnika storitev.

Zakon o zdravilstvu (ZZdrav)

Časovnica