Nalaganje dokumenta...
Pravilnik o splošnem označevanju predpakiranih živil
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 71-3347/2000, stran 8864 DATUM OBJAVE: 10.8.2000
VELJAVNOST: od 25.8.2000 do 6.5.2004 / UPORABA: od 25.8.2000 do 6.5.2004
RS 71-3347/2000
Verzija
5 / 5
Čistopis se uporablja od 7.5.2004 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 14.2.2026: NEAKTUALEN.
3347. Pravilnik o splošnem označevanju predpakiranih živil
Na podlagi drugega odstavka 37. člena zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 54/00) in 8. člena zakona o zdravstveni ustreznosti živil in izdelkov ter snovi, ki prihajajo v stik z živili (Uradni list RS, št. 52/00) izdaja minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, v soglasju z ministrom za zdravstvo
P R A V I L N I K
o splošnem označevanju predpakiranih živil
o splošnem označevanju predpakiranih živil
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Ta pravilnik ureja označevanje živil, ki so vnaprej pakirana (v nadaljnjem besedilu: živila) in so v prometu kot taka namenjena za prodajo končnemu potrošniku (v nadaljnjem besedilu: potrošniku) in oskrbi obratov javne prehrane.
Določbe tega pravilnika se ne uporabljajo za živila v prometu, ki niso predpakirana, za živila, ki so pakirana na mestu prodaje na zahtevo potrošnika, in za živila, ki so predpakirana za neposredno prodajo potrošniku.
2. člen
Izrazi v tem pravilniku imajo naslednji pomen:
-
označevanje so vse besede, podatki, trgovsko ime, blagovna znamka, slikovno gradivo ali simboli, ki se nanašajo na živilo in se navedejo na embalaži, dokumentu, obvestilu, etiketi, obročku ali vratni etiketi, ki spremlja ali se nanaša na tako živilo;
-
predpakirano živilo je vsako posamezno živilo v embalaži, v katero je vnaprej pakirano v odsotnosti kupca, ne glede na to, ali embalaža v celoti ali pa le delno obdaja živilo, vendar tako, da njegove vsebine ni mogoče spremeniti, ne da bi embalažo poškodovali ali odprli;
-
obrat javne prehrane je obrat, namenjen oskrbi potrošnika s hrano, kot so restavracija, gostinski lokal, šola, vrtec, bolnišnica in podobni večji obrati;
-
potrošnik je oseba, ki pridobi živilo za lastno uporabo, brez namena nadaljnje proizvodnje, prodaje ipd.
-
prodajalec je uvoznik, zastopnik tujega proizvajalca oziroma druga fizična ali pravna oseba, ki je živilo dala v promet;
-
skupno pakiranje je pakiranje, ki vsebuje dve ali več, po količini in vsebini enakih posameznih živil.
3. člen
Označbe na živilu morajo biti v slovenskem jeziku, na dobro vidnem mestu embalaže, tako da so jasno vidne, razumljive, nedvoumne, čitljive in neizbrisne in ne smejo biti prekrite z drugim besednim ali slikovnim materialom.
Ime živila, neto količina, rok uporabnosti in odstotek alkohola morajo biti označeni v istem vidnem polju. Isto vidno polje je področje, ki je vidno hkrati.
Za živila, ki so pakirana v steklenice z neizbrisno označbo, in so namenjene ponovni uporabi ter nimajo etikete, obročka ali vratne etikete (npr. uporaba tradicionalne steklenice za pivo, mleko za namen oskrbe obratov javne prehrane), ter za živila, ki so pakirana v embalažo ali posodo, katerih največja površina je manjša od 10 cm2, so lahko na označbi navedeni le naslednji podatki: ime živila, neto količina in rok uporabnosti.
4. člen
Označbe na živilu ne smejo biti takšne, da bi lahko zavedle potrošnika glede:
-
njegovega izvora ali porekla, sestave, neto količine, roka uporabnosti, načina izdelave ali proizvodnje;
-
pripisovanja učinkov ali lastnosti, ki jih živilo nima;
-
navajanja, da ima živilo posebne lastnosti, če imajo take lastnosti vsa istovrstna živila. Za istovrstno živilo se šteje živilo, ki je razvrščeno v isto skupino oziroma kategorijo živil, glede na njegove lastnosti oziroma definicijo.
Živilom je prepovedano pripisovati lastnosti, kot so: preprečevanje, učinkovanje na zdravljenje človekovih bolezni, ali opozarjati na take lastnosti, razen označb, ki so določene v predpisu, ki ureja naravne mineralne vode, in v predpisih, ki urejajo živila za posebne prehranske namene.
Določbe tega člena se uporabljajo tudi za predstavitev in oglaševanje živil, še posebej glede njihove oblike, videza ali embalaže, uporabljenih materialov za embalažo, načina, kako so razporejena, in okolja, v katerem so razstavljena.
6. člen
Živilo, ki se mu uporabnost podaljša s pomočjo plinov za pakiranje, mora biti označeno z oznako pakirano v kontrolirani atmosferi.
7. člen
Za označevanje živil po določbah tega pravilnika je odgovoren proizvajalec ali tisti, ki živilo pakira, ali prodajalec.
II. POSEBNE DOLOČBE
8. člen
Označba živila mora vsebovati naslednje podatke:
-
ime, pod katerim se živilo prodaja (v nadaljnjem besedilu: ime živila);
-
seznam sestavin in pri sestavinah iz 17. člena tega pravilnika tudi navedbo količine;
-
neto količino;
-
rok uporabnosti;
-
serijo (lot) živila;
-
pogoje shranjevanja, kjer je to potrebno oziroma če so bistveni za uporabnost živila;
-
ime in naslov oziroma firmo in sedež proizvajalca, tistega, ki živilo pakira, ali prodajalca; v primeru masla, ki se proizvaja v Republiki Sloveniji ali državah članicah Evropske unije, pa je dovoljena samo navedba imena oziroma firme proizvajalca, tistega, ki živilo pakira, ali prodajalca; v primeru uvoza iz tretjih držav pa ime in naslov oziroma firmo in sedež prodajalca v Republiki Sloveniji in državo, kjer je bilo živilo proizvedeno;
-
o kraju porekla ali izvora, če bi izpustitev tega podatka lahko zavedla potrošnika glede pravega porekla ali izvora živila;”
-
navodilo za uporabo, kadar živilo ne bi bilo mogoče ustrezno uporabiti brez teh navodil;
-
vsebnost alkohola pri pijačah z vsebnostjo alkohola več kot 1,2% vol.
8.a člen
Ne glede na določbo prejšnjega člena so za določena živila (npr. sveža zelenjava, meso, jajca, ipd.), če tako določajo predpisi o kakovosti posameznih živil, dovoljena posamezna odstopanja od zahtev za označbo živil glede seznama sestavin in glede roka uporabnosti.
8.b člen
Živila morajo imeti na označbi poleg označb v skladu s tem pravilnikom tudi druge označbe in podrobnosti, če je tako določeno v predpisih o zdravstveni ustreznosti oziroma kakovosti posameznih živil.
9. člen
Ne glede na določbo 8. člena tega pravilnika, imajo živila, ki so v prometu predpakirana:
–
vendar niso namenjena za prodajo potrošniku in obratom javne prehrane (npr. predpakirani biskviti, male čokolade, ipd. na avionih, v hotelih, itd.);
–
in so namenjena le obratom javne prehrane za namen priprave, obdelave, razdeljevanja ali rezanja, lahko na embalaži navedene le podatke iz prve, četrte in sedme alinee 8. člena tega pravilnika, in kjer je primerno, desete alinee 8. člena tega pravilnika, pod pogojem, da so ostali podatki iz 8. člena tega pravilnika navedeni na spremnih dokumentih, ki se nanašajo na živila, in so poslani pred dobavo ali hkrati z njo.
1. Ime živila
10. člen
Ime živila je določeno s predpisi o kakovosti oziroma zdravstveni ustreznosti posameznih živil.
Če ime živila ni predpisano, je živilo lahko označeno z:
-
imenom, ki je običajno v Republiki Sloveniji, ali
-
opisnim imenom oziroma opisom njegove uporabe, če je to potrebno, da potrošnik lahko spozna njegovo naravo in ga loči od drugih živil, s katerimi bi ga lahko zamenjal.
Živilo je lahko v prometu tudi z imenom, pod katerim se proizvaja in trži v državi članici Evropske unije v skladu z njeno nacionalno zakonodajo.
Če takšno ime potrošniku ne bi omogočilo, da prepozna naravo živila oziroma ga pod takšnim imenom ni možno jasno razlikovati od živil, s katerimi bi ga lahko zamenjal, mora biti to ime dopolnjeno še z drugo opisno informacijo.
Ime živila iz tretjega odstavka tega člena se ne sme uporabljati v Republiki Sloveniji, če se živilo s takšnim imenom razlikuje po sestavi ali proizvodnji od živila, znanega v Republiki Sloveniji pod enakim imenom, ker bi lahko potrošnika zavedlo.
Ime živila mora vsebovati tudi podatek o njegovem fizikalnem stanju ali posebnem postopku obdelave (npr.: v prahu, zgoščen, dimljen, sušen, hitro zamrznjen, ipd.), kadar bi opustitev tega podatka potrošnika lahko zavedla.
Ime živila se ne more nadomestiti z blagovno znamko, zaščitno znamko ali domišljijskim imenom.
2. Sestavine
11. člen
Sestavina je vsaka snov, vključno z aditivi, ki se je uporabila pri izdelavi ali pripravi živila in je še vedno prisotna v živilu, čeprav v spremenjeni obliki.
Za sestavino iz prejšnjega odstavka se ne štejejo:
-
sestavni deli sestavine, ki so bili začasno ločeni med proizvodnim procesom in pozneje ponovno uvedeni, vendar ne presegajo svojih prvotnih deležev;
-
aditivi, ki so v določenem živilu prisotni le zato, ker jih je vsebovala ena ali več sestavin tega živila (carry over), niso pa mu bili neposredno dodani, in pod pogojem, da v njem nimajo nobenega tehnološkega učinka;
-
snovi, ki se uporabljajo kot pomožna tehnološka sredstva;
-
snovi, ki se uporabljajo le kot topila ali kot medij za aditive ali arome.
12. člen
V seznamu sestavin morajo biti vse sestavine navedene po padajočem vrstnem redu glede na njihovo maso, ki je zabeležena v času njihove uporabe pri izdelavi živila (t. i. faza mešalne posode). Pred tem seznamom mora biti ustrezna navedba, ki vključuje besedo sestavine.
13. člen
Ne glede na določbe iz prejšnjega člena se v seznamu sestavin:
-
morajo navesti dodana voda in hitro hlapljive snovi po vrstnem redu glede na njihovo maso v končnem živilu; količina vode, dodane kot sestavina v živilu, se izračuna tako, da se od skupne količine živila odšteje skupna količina vseh drugih uporabljenih sestavin;
-
sestavine, ki so se uporabile v zgoščeni ali posušeni obliki in so se med proizvodnjo povrnile v prvotno stanje (v nadaljnjem besedilu: obnovljene sestavine), lahko navedejo v vrstnem redu po masi, ki so jo imele pred zgoščanjem ali sušenjem;
-
v primeru zgoščenih ali posušenih živilih, ki jih je potrebno pred uporabo razredčiti z dodatkom vode, sestavine v razredčenem živilu lahko navedejo v padajočem vrstnem redu, pod pogojem, da se v seznam sestavin doda označba, kot je sestavine živila, pripravljenega za uporabo ali sestavine v razredčenem živilu;
-
v mešanici sadja in zelenjave, kjer sadje ali zelenjava ne prevladujeta bistveno po deležu mase, se v seznam sestavin doda označba, kot je spremenljiv delež;