5898. Odlok o programu varstva in razvoja parka Škocjanske jame za obdobje 2006–2010 (OdPVRPŠJ)
Državni zbor Republike Slovenije je na podlagi 13. člena Zakona o regijskem parku Škocjanske jame (Uradni list RS, št. 57/96, 7/99 – ZVKD in 110/02 – ZGO-1) ter v povezavi s 107. in 108. členom Poslovnika državnega zbora (Uradni list RS, št. 35/02 in 60/04) na seji dne 19. decembra 2006 sprejel
O D L O K
o programu varstva in razvoja parka Škocjanske jame za obdobje 2006–2010 (OdPVRPŠJ)
1.1 Utemeljitev izjemne vrednosti Škocjanskih jam kot svetovne dediščine
Škocjanske jame so predvsem naravni pojav izjemne svetovne vrednosti, postavljen ob bok Grand Canyonu, Velikemu koralnemu grebenu, Galapagosu, Mount Everestu ... To potrjuje vpis na seznam svetovne kulturne in naravne dediščine (1986) v okviru Konvencije o svetovni kulturni in naravni dediščini (Pariz, 1972). V skladu z 2. členom konvencije mora vsako vpisano območje svetovne dediščine izstopati v svetovnem merilu glede na estetska ali znanstvena merila in temeljiti na zmožnosti države, da zagotovi dolgoročno ohranjanje območja (merilo celovitosti).
1.1.1 Utemeljitev strokovnih meril za območja svetovne dediščine na področju narave
– največji doslej znani podzemski kanjon na svetu – Unescovo merilo a-i, a-iii;
-
primer kontaktnega (stičnega) krasa, ki se je razvil na stiku med flišem in apnenci; krasoslovci so se pri opisu udornic opirali prav na Veliko in Malo dolino, izraz se uporablja v mednarodni kraški terminologiji (collapse doline); na majhnem prostoru so razviti številni kraški pojavi (ponori, naravni mostovi, soteska, kotlice, udornice, brezna, podzemni kanjon, zasigani rovi, izviri …) – Unescovo merilo a-i;
-
Velika in Mala dolina, ponorni del jam in podzemni kanjon so primeri izjemne naravne lepote in imajo velik estetski pomen – Unescovo merilo a-iii;
-
zaradi posebnih mikroklimatskih razmer se je v Veliki in Mali dolini razvil izjemen ekosistem, v katerem se prepletajo mediteranski, submediteranski, srednjeevropski, ilirski in alpski biogeografski elementi. Tako na primer eden blizu drugega uspevajo alpski (npr. avrikelj) in mediteranski predstavniki (npr. praprot venerini lasci). Alpske vrste so na hladnejšem dnu udornic našle zatočišče med otoplitvami po ledenih dobah (glacialni relikti) – Unescovo merilo a-ii, a-iv;
-
Velika dolina je klasično nahajališče Justinove zvončice (Campanula justiniana), ki uspeva samo v jugozahodni Sloveniji (endemična rastlina), med ogroženimi živalskimi vrstami izstopajo netopirji, podzemska jamska favna – Unescovo merilo a-iv;
-
območje ima tudi velik kulturno-zgodovinski pomen, saj je bilo poseljeno vse od mezolitika. Dolgotrajno sožitje narave in človeka se odraža v tipični kraški kulturni krajini, vključno s pretanjenim poselitvenim vzorcem in kraško stavbno dediščino. Območje je zgodovinsko pomembno s stališča temeljnega raziskovanja krasa in kraških pojavov vsaj od 17. stoletja (Valvasor) do danes. Pomembna je tudi pričevalna vloga Škocjanskih jam za obdobje nadelovanja poti za turistični obisk.
1.1.2 Izpolnjevanje pogojev celovitosti za območja svetovne dediščine na področju narave
V Sloveniji na področju narave izpolnjujeta strokovna merila za vpis v seznam svetovne dediščine samo dve območji, poleg Škocjanskih jam še sistem kraške Ljubljanice, ki pa ne ustreza pogojem celovitosti, saj mora država zagotoviti dolgoročno ohranitev območja, to je ustrezen način zavarovanja, zavarovano območje mora biti primerno veliko, s čimer je zagotovljeno ohranjanje lastnosti, zaradi katerih je vpisano med svetovno dediščino, imeti mora upravljavca, upravljalski načrt, zagotovljene finančne vire in ustrezno osebje za izvedbo ciljev zavarovanja. Po Konvenciji o svetovni kulturni in naravni dediščini za ohranitev vpisanega območja jamči država.
Škocjanske jame so vpisane tudi na seznam mednarodno pomembnih mokrišč v skladu s Konvencijo o mokriščih, ki so mednarodnega pomena, zlasti kot prebivališča močvirskih ptic (Ramsar, 1972; v nadaljnjem besedilu: Ramsarska konvencija), in sicer kot prvo podzemno mokrišče (1999).
Ohranjanje kolonij netopirjev in nemotene migracije so pomembne za izpolnjevanje obveznosti iz Konvencije o varstvu selitvenih vrst prostoživečih živali (Bonn, 1979; v nadaljnjem besedilu: Bonnska konvencija), predvsem sporazuma Eurobats.
1.1.3 Obveznosti iz zakonodaje Evropske unije
Park Škocjanske jame je vključen v omrežje Natura 2000, saj je pomemben za vzdrževanje ugodnega stanja ohranjenosti za naslednje evropsko pomembne habitatne tipe in vrste:
-
62A0 vzhodna submediteranska suha travišča (Scorzoneretalia villosae)
-
8210 karbonatna skalnata pobočja z vegetacijo skalnih razpok
-
8310 jame, ki niso odprte za javnost (del jamskega sistema)
-
1304 veliki podkovnjak (Rhinolophus ferrumequinum)
-
1310 dolgokrili netopir (Miniopterus schreibersi)
-
1316 dolgonogi netopir (Myotis capaccinii)
Če bo zaščiteno območje razširjeno, tudi:
-
1186* človeška ribica (Proteus anguinus)*
S stališča ciljev Direktive Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst (UL L št. 206 z dne 22. 7. 1992, str. 7) s spremembami (v nadaljnjem besedilu: Direktiva o habitatih) so Škocjanske jame zaradi lege med Alpami in Dinarskim gorstvom ter Sredozemljem ključen element celovitosti evropskega ekološkega omrežja. V preteklosti se je območje potrdilo kot zatočišče vrst pri podnebnih spremembah, zaradi česar vpliva na njihovo razširjenost.
Z varstvom območja Škocjanskih jam zagotavljamo ohranitev ogroženih rastlinskih in živalskih vrst državnega pomena skladno s Pravilnikom o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v rdeči seznam (Uradni list RS, št. 82/02), pomembna je tudi njegova vloga pri dolgoročnem zagotavljanju preživetja in dostojnega življenja domačega prebivalstva.
Škocjanske jame so mednarodno priznano (Unesco) območje svetovnega pomena, zato je odgovornost države za njihovo ohranjanje še večja in pomembnejša. Določila Konvencije o svetovni kulturni in naravni dediščini opredeljujejo standarde varstva, med katere sodijo pravno varstvo (zavarovano območje) in urejeno upravljanje (strokovni, izvedbeni nadzor, upravljavec, upravljalski načrt, finančna sredstva, kadrovski potencial ...).
Izvajanje navedene konvencije se navezuje na izpolnjevanje obveznosti iz drugih ratificiranih mednarodnih predpisov (Ramsarska konvencija, Konvencija o biološki raznovrstnosti, Bonnska konvencija), evropske zakonodaje (Natura 2000) in ne nazadnje Zakona o ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 96/04 – uradno prečiščeno besedilo).
1.2 Namen ustanovitve Regijskega parka Škocjanske jame
Regijski park Škocjanske jame (v nadaljnjem besedilu: PŠJ) je bil ustanovljen leta 1996 z namenom ohranjanja in raziskovanja izjemnih geomorfoloških, geoloških, hidroloških znamenitosti, redkih in ogroženih rastlinskih in živalskih vrst, paleontoloških in arheoloških najdišč, etnoloških in arhitekturnih značilnosti in kulturne krajine ter zagotavljanja možnosti za ustrezen razvoj. Zaradi posebne naravne, kulturne, zgodovinske oziroma estetske vrednosti so v parku posamezni deli nepremične naravne in kulturne dediščine še posebej zavarovani z zakonom.
1.3 Mednarodni pomen regijskega parka Škocjanske jame
1.3.1 Konvencija o svetovni kulturni in naravni dediščini
Konvencijo je sprejela Generalna konferenca Unesca 16. novembra 1972 v Parizu, veljati je začela leta 1976. Njen cilj je ugotavljati, zavarovati, predstavljati in prenašati kulturno in naravno dediščino svetovnega pomena prihodnjim rodovom. Slovenija je z notifikacijo leta 1992 (Uradni list RS, št. 15/92) potrdila, da sprejema obveznosti, ki izhajajo iz konvencije. Potrdila je tudi, da Škocjanske jame ostajajo na seznamu svetovne kulturne in naravne dediščine. Vanj so bile vpisane leta 1986 kot izjemen naravni pojav.
1.3.2 Ramsarska konvencija
Sprejeta je bila 1971 v Ramsarju (Iran), veljati je začela leta 1975. Zelo široko opredeljuje mokrišča in skrbi za njihovo ustrezno varstvo. Glavni cilj je zagotoviti ohranjanje mokrišč, predvsem tistih mednarodnega pomena, s smotrno rabo, mednarodnim sodelovanjem in zavarovanjem.
Slovenija je z notifikacijo leta 1992 (Uradni list RS, št. 15/92) potrdila, da sprejema obveznosti, ki izhajajo iz konvencije, ter leta 1993 na seznam lokalitet Ramsarske konvencije vpisala Sečoveljske soline, leta 1999 pa še Škocjanske jame. Slednje so bile uvrščene na seznam kot prvo podzemno mokrišče.
1.3.3 MAB – Človek in biosfera (Man and Biosphere Programme)
Man and Biosphere Programme (v nadaljnjem besedilu: program MAB) je interdisciplinarni program znanstvenega raziskovanja in usposabljanja s področja naravoslovnih ved za razvoj smotrne rabe in ohranitev naravnih virov ter napredovanje globalnega odnosa človeštva in okolja, ki je bil ustanovljen leta 1971. Izdelan je na podlagi načel vzdrževanja bioloških vrednot in hkratnega razvoja človekove populacije. Poudarek je na integriranem, kooperativnem, decentraliziranem upravljanju, pri čemer je zlasti pomembno sodelovanje z lokalnimi skupnostmi.
PŠJ je bil sprejet v program MAB oktobra 2004.
1.3.4 Konvencija o varstvu Alp
Konvencija o varstvu Alp (v nadalnjem besedilu: Alpska konvencija) izhaja iz pobude organizacije CIPRA in je bila podpisana na Drugi alpski konferenci v Salzburgu leta 1991. Veljati je začela marca 1995. Povezuje prizadevanja za preprečevanje nadaljnjega ogrožanja Alp in spodbuja njihovo celovito varstvo z zagotavljanjem trajnostnega razvoja. Združuje vse upravitelje zavarovanih območij v Alpah (narodne parke, naravne parke, regijske parke, naravne rezervate in rezervate biosfere ...).
Slovenija je konvencijo podpisala 29. marca 1993 in jo leta 1995 tudi ratificirala (Uradni list RS, št. 19/95 – MP 5). Alpska konvencija pri nas zajema območje od Rateč do Maribora (Julijske Alpe, Karavanke, Kamniško-Savinjske Alpe, Pohorje) ter do Nanosa na jugozahodu. Vanjo je od leta 1998 vključen tudi PŠJ.
Projekt Evropske unije Natura 2000 je namenjen ohranjanju območij mednarodno pomembnih živalskih in rastlinskih vrst ter habitatov. Po enotnih merilih izbrana območja sleherne države tvorijo mrežo, temelj čezmejnega varstva in ohranjanja naravne dediščine. Izhodišča za izvajanje projekta so: Direktiva sveta 79/409/EGS z dne 2. 4. 1979 o ohranjanju prosto živečih ptic (UL L št. 103 z dne 25. 4. 1979, str. 1) s spremembami (v nadaljnjem besedilu: Direktiva o pticah), Direktiva o habitatih in odločitve Sodišča Evropskih skupnosti v Luksemburgu glede obeh direktiv.
Tudi Slovenija je bila pred vstopom v Evropsko unijo dolžna opredeliti svoja mednarodno pomembna območja Natura 2000. Vanjo je po obeh direktivah vključen tudi PŠJ in del njegovega vplivnega območja. PŠJ ima svojo komunikacijsko skupino, ki deluje od pomladi 2003, njena temeljna naloga pa je seznaniti občino Divača in lokalno prebivalstvo z namenom in pomenom projekta Natura 2000.
1.3.6 Druge ratificirane mednarodne konvencije s področja varstva krajine in kulturne dediščine, kot so:
1.
Konvencija o varstvu evropskega arhitektonskega bogastva (Uradni list SFRJ – Mednarodne pogodbe, št. 4/91 – Granadska konvencija o varstvu evropske stavbne dediščine),
2.
Evropska konvencija o varstvu arheološke dediščine, spremenjena (Malteška konvencija) (Uradni list RS – Mednarodne pogodbe, št. 7/99 (Uradni list RS, št. 24/99),
3.
Evropska konvencija o krajini (Uradni list RS-MP, št. 19/03).
1.4 Utemeljitev pomena programa varstva in razvoja PŠJ
Državni zbor na predlog Vlade RS sprejme program varstva in razvoja Škocjanskih jam za obdobje 2005–2009 (v nadaljnjem besedilu: PVRPŠJ) skladno s 13. členom Zakona o regijskem parku Škocjanske jame (Uradni list RS, št. 57/96) za pet let. Temeljni cilji, ki so navedeni v PVRPŠJ, izhajajo iz 16. in 17. člena Zakona o regijskem parku Škocjanske jame ter iz 3., 4. in 5. člena Sklepa o ustanovitvi javnega zavoda Park Škocjanske jame, Slovenija (Uradni list RS, št. 68/96), kjer so navedene naslednje dejavnosti parka:
1.
pripravlja predlog programa varstva in razvoja parka;
2.
sprejema letne programe varstva in razvoja Škocjanskih jam in opravlja tam določene naloge;
3.
stalno spremlja in analizira stanje naravnih vrednot in kulturne dediščine v parku;
4.
pripravlja dodatne strokovne predloge za varstvo in opravljanje vzdrževalnih ukrepov skupaj z drugimi strokovnimi organizacijami;
5.
usklajuje raziskovalne naloge v zvezi s parkom in organizira raziskovalno delo;
6.
sodeluje pri mednarodnih projektih, predstavitvah in strokovnih raziskavah parka ter skrbi za izvajanje prevzetih projektov;
7.
skrbi za vzdrževanje, obnavljanje in zavarovanje spomenikov in znamenitosti na območju parka;
8.
upravlja nepremičnine v skladu z aktom o ustanovitvi javnega zavoda;
9.
skrbi za strokovno predstavitev parka in organizira izobraževanje;
10.
sodeluje z lastniki posameznih spomenikov v parku, jim strokovno pomaga in svetuje;
11.
pripravlja in vzdržuje poti in označbe v parku;
12.
vzdržuje jamsko infrastrukturo za obisk jam in opravlja vodniško službo po parku.
Poleg zgoraj navedenih dejavnosti javni zavod v okviru javnih pooblastil opravlja še naslednje naloge:
1.
vodi informacijski center;
2.
zbira in vodi dokumentacijo ter ureja muzejske zbirke;
3.
uresničuje predkupno pravico lokalne skupnosti in države pri nakupu spomenikov in znamenitosti v parku;
4.
nadzira izvajanje varstvenih režimov v parku;
5.
opravlja strokovni nadzor nad izvajanjem koncesije.
Ob soglasju in pod strokovnim nadzorom pristojnega izvajalca javne službe varstva kulturne dediščine zavod opravlja posamezno nalogo varstva kulturne dediščine.
Dejavnost parka se navezuje tudi na določbe iz drugih zakonov, predvsem Zakona o ohranjanju narave in Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99, 110/02 – ZGO-1, 126/03 – ZVPOPKD). PŠJ je v Regionalnem razvojnem programu za južno Primorsko in Pilotnem projektu Kras (Skupni razvojni program občin Divača, Hrpelje - Kozina, Komen, Sežana ter kraškega dela občin Koper in Miren - Kostanjevica – strateški del 2001–2010), opredeljen kot eden izmed štirih nosilnih območij za razvoj turizma na Krasu.
2. PRAVNE PODLAGE PROGRAMA VARSTVA IN RAZVOJA
2.1 Zakon o regijskem parku Škocjanske jame
13. člen Zakona o regijskem parku Škocjanske jame določa obvezne sestavine PVR PŠJ:
-
celovita ocena stanja v parku,
-
cilji varstva in razvoja ter načini njihovega uresničevanja,
-
ocena stanja na vplivnem območju parka ter določitev ukrepov za izboljšanje in preprečevanje škodljivih vplivov,
-
načini uresničevanja razvoju parka prilagojene davčne in drugih spodbujevalnih politik, subvencioniranja, izplačevanja nadomestil in spodbujevalne posojilne politike z merili in predvidenimi postopki,
-
potrebna sredstva in njihovi viri,
-
prostorske opredelitve načrtovanih varstvenih in razvojnih posegov v parku,
-
določitev za park primernih dejavnosti in smernice za njihov razvoj.
Javni zavod PŠJ sprejme letne načrte na podlagi PVR PŠJ.
2.2 Zakon o ohranjanju narave
59., 60. in 61. člen Zakona o ohranjanju narave določa načrt upravljanja zavarovanega območja, na podlagi katerega se izvaja upravljanje zavarovanega območja.
Načrt upravljanja ima po zakonu naslednje nujne sestavine:
-
celovita ocena stanja narave, posegov in dejavnosti ter ekonomske in socialne strukture prebivalstva,
-
ocena stanja naravnih vrednot na zavarovanem območju,
-
ocena stanja na vplivnem območju,
-
določitev načinov uresničevanja nalog varstva na zavarovanem območju in ukrepov za izboljšanje in preprečevanje škodljivih vplivov na vplivnem območju,
-
ocena možnosti nastanka naravnih in drugih nesreč na zavarovanem območju in določitev načinov izvajanja ukrepov, potrebnih za preprečevanje naravnih nesreč na zavarovanem območju ali zunaj njega,
-
določitev podrobnejših razvojnih usmeritev in načini njihovega uresničevanja s prednostnim upoštevanjem tradicionalnih načinov rabe in opravljanja dejavnosti,
-
smernice za povezovanje sektorskih načrtov gospodarjenja z naravnimi dobrinami,
-
določitev varstvenih usmeritev za trajnostni razvoj dejavnosti,
-
določitev načinov financiranja za zagotavljanje namenov varstva in razvoja,
-
umestitev in konkretizacija varstvenih režimov v prostor,
-
naravovarstveni pogoji za urejanje prostora in program izvajanja načrta upravljanja.
PVR PŠJ zajema tudi sestavine, ki so zahtevane v Zakonu za ohranjanje narave.
2.3 Zakon o varstvu kulturne dediščine
Zakon o varstvu kulturne dediščine ureja sistem varstva in ohranjanja kulturne dediščine in kulturnih spomenikov ter pristojnosti države in samoupravnih lokalnih skupnosti na tem področju.
Drugi odstavek 79. člena Zakonu o varstvu kulturne dediščine določena: "Kulturni spomeniki, razglašeni z zakonom o regijskem parku Škocjanske jame (Uradni list RS, št. 57/96), so kulturni spomeniki po tem zakonu".
2.4 Zakon o zagotavljanju sredstev za nekatere nujne programe Republike Slovenije v kulturi
V prilogi Zakona o zagotavljanju sredstev za nekatere nujne programe RS v kulturi (Uradni list RS, št. 14/03 – uradno prečiščeno besedilo) so za obnovo tehniškega spomenika v PŠJ namenjena finančna sredstva za obdobje 2004–2008.
2.5 Zakon o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja
V skladu z določili Zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja (Uradni list RS, št. 93/2005), ki določa izdelavo regionalnega razvojnega programa (v nadaljnjem besedilu: RRP), bo PVR PŠJ ustrezno vključen v vsebino RRP za južno Primorsko. Ta program se pripravlja v sodelovanju z obalno-kraškimi občinami in občino Ilirska Bistrica.
2.6 Podlage za izdelavo programa varstva in razvoja
Pri izdelavi PVR PŠJ so bili upoštevani različni republiški in občinski prostorski dokumenti.
2.6.1 Strategija prostorskega razvoja Slovenije
Območje parka Škocjanske jame je v Strategiji prostorskega razvoja Slovenije (Odlok o strategiji prostorskega razvoja Slovenije, Uradni list RS, št. 76/04) opredeljeno kot eno izmed območij nacionalne prepoznavnosti z vidika kulturnega in simbolnega pomena. Ohranjanje in razvoj nacionalno pomembnih krajinskih območij s prepoznavnimi značilnostmi se zagotavlja predvsem z ustreznim načrtovanjem in programiranjem. V postopkih prostorskega načrtovanja se ta krajinska območja obravnavajo kot zaokrožena krajinska območja in v njih se zagotavlja tak prostorski razvoj, ki ohranja njihovo celovito prepoznavnost.
2.6.2 Prostorski plan občine Divača
V točki 11.5 8. člena Odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Sežana za območje Občine Divača za obdobje 1986 do 2000 in družbenega plana Občine za območje Občine Divača za obdobje 1986 do 1990 (Uradni list RS, št. 92/03) je PŠJ naveden kot regijski park.
V letu 2004 je bil sprejet Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih v Občini Sežana za območje Občine Divača (Uradni list RS, št. 45/05), ki opredeljuje ureditvena območja naselij v Betanji, Matavunu in Škocjanu.
Za PVR PŠJ so bile v letih 1998 in 1999 izdelane različne ocene stanja v parku in strokovne podlage pristojnih ustanov.
– Inventarizacija odprtega prostora PŠJ: geologija, pedologija, hidrologija in drugi dejavniki v prostoru (BF Ljubljana, Oddelek za agronomijo, Center za pedologijo in varstvo okolja, 1998);
-
Hidrogeološka karta območja Škocjanskih jam (Inštitut za geologijo, geotehniko in geofiziko, Ljubljana, 1998);
-
Ocena turistične infrastrukture in speleološka inventarizacija Škocjanskih jam (Inštitut za raziskovanje krasa, ZRC SAZU, Postojna,1998);
-
Gozd in gozdni prostor v regijskem parku Škocjanske jame (Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Sežana, 1998);
-
Študija: Zbiranje in čiščenje odpadnih vod s področja PŠJ – štiri variante (Vodnogospodarski inštitut, Ljubljana, 1998);
-
Inventarizacija stanja električnih inštalacij v Škocjanskih jamah s predlogom izboljšav ter povezav z upravo parka (TSE, Audio-video inženiring, Ljubljana, 1998);
-
Raziskovalne in seminarske naloge: Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo:
-
Možnosti ureditve in razvoja RPŠJ, 1995,
-
Prebivalci prevzamejo pobudo, 1995,
-
Zgodba o treh vaseh, 1996,
-
Vključevanje domačega prebivalstva v aktivno varstvo naravne in kulturne dediščine, 1996,
-
Opredelitev gospodarskega proizvoda PŠJ, 1998;
-
Inventar kulturne in naravne dediščine za območje PŠJ (ZVNKD Gorica, Nova Gorica,1997);
-
Razvojna raziskovalna naloga: Arhitekturni potenciali stavbne dediščine v regijskem parku Škocjanske jame (Fakulteta za arhitekturo, Ljubljana, 1998);
-
Arheološka najdišča PŠJ (FF Ljubljana, Oddelek za arheologijo, 1999);
-
Anketa prebivalcev parka (PŠJ, Slovenija, Škocjan, 1997);
-
Zgodovina raziskovanj in turističnega obiska v Škocjanskih jamah (pripravil Matjaž Puc, 1999);
-
Ocena dejanskega stanja turistične infrastrukture v Škocjanskih jamah pred prevzemom jam od podjetja HTG, d. d., Sežana, s predlogi ukrepov (mostovi, ograje, poti, električne instalacije, osvetlitev turističnih poti, dvigalo, previsne stene, sanitarije; izdelale različne strokovne institucije in PŠJ, 1998);
-
Dejansko stanje elektroenergetskih tras in naprav ter nizkonapetostnega omrežja v parku (Elektro Primorska, PE Sežana, 1997);
-
Dejansko stanje tras in vodovodnega omrežja v parku (Kraški vodovod Sežana, 1997);
-
Dejansko stanje tras in telefonskega omrežja v parku (Telekom Slovenije, PE Koper, izpostava Sežana, 1997);
-
Dejanske lokacije, tipi in prostornine greznic v Škocjanu, Betanji in Matavunu (Park Škocjanske jame, 1997);
-
Lokacije kontejnerjev za komunalne odpadke v parku (PŠJ, 1997);
-
Flora, favna in vegetacija Regijskega parka Škocjanske jame (Biološki inštitut Jovana Hadžija, ZRC SAZU, 2002);
-
Kartiranje habitatnih tipov (Center za kartiranje flore in favne, 2004).
Ministrstvo za okolje in prostor (v nadaljnjem besedilu: MOP), Uprava RS za varstvo narave, Ljubljana:
-
Evidenca naravnih vrednot v parku Škocjanske jame in njegovi neposredni okolici; Strokovne osnove za PVR (Ljubljana, 2000);
-
Naravovarstvene usmeritve za dejavnosti v prostoru regijskega parka Škocjanske jame (Ljubljana, 2000).
-
Ministrstvo za kulturo, Uprava RS za kulturno dediščino, Ljubljana, v sodelovanju z Zavodom za varstvo naravne in kulturne dediščine Gorica, Nova Gorica:
-
Izhodišča za varstvo kulturne dediščine v okviru priprave PVR s podrobnejšimi podatki o kulturnih spomenikih in kulturni dediščini z valorizacijo (Ljubljana, 2000).
2.6.5 Delo Urbanističnega inštituta Republike Slovenije, Ljubljana
Za PVR PŠJ je bilo izdelanih pet zvezkov s številnim kartografskim gradivom (26), in sicer:
-
2. delovni osnutek, januar 1999;
-
3. delovni osnutek, marec 1999;
-
4. delovni osnutek, januar 2000;
-
5. osnutek (gradivo za strokovni svet in svet zavoda), maj 2000.
3. CELOVITA OCENA STANJA NA ZAVAROVANEM OBMOČJU
Zavarovano območje PŠJ je veliko 413 ha in v celoti leži v občini Divača. Zajema sotesko Reke pred ponorom v Škocjanske jame, ponorni del z Veliko in Malo dolino, površje nad celotnim jamskim sistemom ter niza udornic na južnem in severnem delu. V njem ležijo tri vasi: Matavun, Škocjan in Betanja, v katerih živi 68 prebivalcev. Znotraj parka so še posebej zavarovani številni naravni in kulturni spomeniki.
Stanje naravnih vrednot in kulturne dediščine je ocenjeno na podlagi inventarizacij, ki so jih izdelale strokovne ustanove, strokovnih podlag pristojnih uprav, podatkov delavcev Javnega zavoda PŠJ in terenskih ogledov.
Kmetijska proizvodnja poteka na približno tretjini prostora. Gozdovi so večinoma naravni in ohranjeni; imajo nekoliko večji delež mladovja in manj lesne zaloge od slovenskega povprečja. Gospodarjenje z njimi je sonaravno.
Geomorfološke naravne vrednote, med katere sodijo udornice, vrtače, soteska, jame, so večinoma prepuščene naravnim procesom. Kjer pa so turistične poti ogrožene zaradi padanja kamenja ali naravne denudacije, so bila izvedena nekatera dela za zaščito obiskovalcev in delavcev parka (zaščitne mreže v Veliki dolini) ter pred nenadzorovanim obiskovanjem jam in ropanjem arheološke dediščine (zaprtje Velike jame na Prevali in Prukerja).
Geološke naravne vrednote so bile prepuščene naravnim procesom in niso ogrožene.
Hidrološke naravne vrednote obsegajo Reko in njene pritoke. Količina in kakovost vode niha glede na letne čase in intenzivnost proizvodnje v Ilirski Bistrici, ki še vedno ostaja njen največji onesnaževalec.
Botanične naravne vrednote po popisu, ki je bil narejen za vpis na seznam svetovne dediščine pri Unescu, niso bistveno spremenjene ali ogrožene. S projekti popisa flore in favne v parku ter kartiranja habitatov na območju parka in Mejam je bilo ugotovljeno ugodno stanje, ki ga je v prihodnje treba vzdrževati in spremljati z nadaljnjimi popisi.
Zoološke naravne vrednote se popisujejo. Na območju domuje vrsta rastlin in prostoživečih živali, vključno z ogroženimi in redkimi vrstami, ki imajo tod tudi migracijske poti.
Dendroloških in oblikovanih naravnih vrednot v parku nimamo posebej opredeljenih.
Kulturna dediščina. Ministrstvo za kulturo je v okviru priprave programa varstva in razvoja in v sodelovanju z Zavodom za varstvo naravne in kulturne dediščine Nova Gorica v letu 2000 pripravilo Izhodišča za varstvo kulturne dediščine, v letu 2006 pa oceno ogroženosti kulturne dediščine. V njih je opredelilo tudi valorizacijo kulturne dediščine s smernicami za varstvo, obrazec za oceno ogroženosti stavbne dediščine in predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o regijskem parku Škocjanske jame.
Infrastrukturne povezave in parkovna infrastruktura. V park se je mogoče pripeljati po regionalni cesti Divača–Ribnica; kdor pa pride do Divače z vlakom, krene s tamkajšnje železniške postaje po označeni pešpoti do informacijskega centra v Matavunu. V parku so urejene kolesarske, planinske in druge turistične pešpoti. Organiziran obisk jam v spremstvu vodnika je mogoč vsak dan. Invalidi gredo lahko do razgledišča. Ob informacijskem centru je urejeno parkirišče za osebna vozila in avtobuse. Usmerjevalne table so ob pomembnejših poteh, na vhodih v park ter na pomembnejših magistralnih in regionalnih cestah v okolici parka. Turistična infrastruktura Škocjanskih jam je bila ob prevzemu jam leta 1999 ocenjena kot slaba in nevarna, vendar je bila med letoma 1999 in 2004 deloma sanirana in obnovljena, tako da je stanje poti, ograj in električne razsvetljave danes zadovoljivo. V letu 2002 je bila okoli Velike in Male doline ter skozi vasi Betanja, Škocjan in Matavun speljana Učna pot Škocjan. Začne in konča se pred informacijskim centrom in je dolga približno dva kilometra. Na njej je 24 točk, na katerih so predstavljen različne vsebine z naravoslovnega in družboslovnega področja.
Turistična ponudba PŠJ. Daleč najpomembnejši objekt v kompleksni ponudbi parka je sam jamski sistem. Slovi po izjemnem podzemnem kanjonu in po tem, da je vpisan na seznam svetovne naravne in kulturne dediščine pri Unescu. Število obiskovalcev jame od ustanovitve parka narašča iz leta v leto. Od prevzema jam, leta 1999, ko jih je prišlo približno 45.000, se je povečalo na dobrih 80.000, pri čemer prevladujejo tujci (okoli 80%), medtem ko delež domačih ostaja nespremenjen oziroma blago pada. Poleg jam se v okviru dodatne turistične ponudbe vse bolj uveljavljajo muzejske zbirke v obnovljenima J'kopinovem in Jurjevem skednju. V letu 2003 je bila dokončana še učna pot Škocjan, s čimer je ponudba parka zajela širše območje, vključno z vasmi Betanja, Škocjan in Matavun. V prenovljenem objektu Škocjan 3 je predvidena postavitev stalne biološke, geološke in arheološke zbirke Krasa.
Socialno-ekonomska ocena stanja izkazuje 69 stalnih prebivalcev, ki živijo v treh vaseh v parku, in sicer v Škocjanu (2), Betanji (10) in Matavunu (57). Starostna struktura je zadovoljiva, razen v Škocjanu, kjer živita dva starejša domačina. Od zaposlenih večina dela v bližnji Divači, trije domačini so zaposleni v parku. Čistih kmečkih gospodinjstev v parku ni več, razen nekaj starejših, ki se dopolnilno ukvarjajo s kmetijstvom (sadjarstvo, vrtnarstvo). V dnu nekaterih udornic so manjše obdelane njive. Večina mladostnikov se izobražuje v srednjih in visokih šolah. Interes za turistične dopolnilne dejavnosti se je v letih, odkar je bil ustanovljen park, povečal.
Kmetijstvo in gozdarstvo. Gozdnatost v parku je 72-odstotna. Prevladuje panjasti gozd, veliko je površin, ki se zaraščajo. Gospodarjenje je urejeno z gozdnogospodarskimi načrti, ki so usklajeni s strokovnimi službami PŠJ. Gozdovi so nizko produktivni in večfunkcionalni (proizvodne, socialne in ekološke funkcije) ter niso ekonomsko zanimivi. Večji del vseh kmetijskih in gozdnih površin je v zasebni lasti.
Sodelovanje s prebivalci parka je zgledno in se odraža na vseh ravneh družbenega življenja, predvsem pri skupnem varovanju naravne in kulturne dedišččine, skupnih delovnih akcijah pri vzdrževanju in obnovi infrastrukture v parku, košnji in spravilu sena ter urejanju kulturne krajine. Poseben pomen za prebivalstvo ima pomoč PŠJ pri pripravi potrebne dokumentacije, povezane s posegi v prostor na zavarovanem območju parka, skupni dogodki ob državnih praznikih in ohranjanje lokalnih običajev in s tem vključevanje domačinov v redne in občasne zaposlitve.
PŠJ spodbuja in v soglasju z MOP finančno podpira domačine v parku, ki pod strokovnim nadzorom pristojnih služb obnavljajo domačije. Del teh bo namenjen turistični in gostinski dejavnosti, s čimer bo park dobil prve prenočitvene kapacitete (v letu 2006 bo predvidoma 16 postelj). Tako bodo imeli obiskovalci možnost večdnevnega bivanja v parku, kar je priložnost za dodatni zaslužek lokalnega prebivalstva. Zelo dejavno je Turistično društvo Škocjan, ki vsako leto v aprilu prireja tradicionalni pohod ob ponoru Reke in festival amaterskih gledališč, ki se prične z nastopom pevskih zborov ob kresni noči. PŠJ sodeluje tako pri pripravah na te dogodke kot pri njihovi izvedbi.
Varstvo narave in okolja. Posamezni objekti in območja naravnih vrednot so ogroženi zaradi odpadkov iz preteklosti (zlasti jame in vrtače) in neorganiziranega obiska. Tako se lahko še vedno naleti na divja odlagališča komunalnih odpadkov, ki pa jih s pomočjo domačinov in lokalnih društev PŠJ sproti sanira. Zbiranje in čiščenje odpadnih vod iz vasi v parku je za zdaj še neurejeno, vendar se bomo v sodelovanju z občino Divača s to težavo spopadli v bližnji prihodnosti. PŠJ je od strokovne institucije VGI Ljubljana pridobil idejne zasnove za vsa tri naselja v parku: Matavun, Škocjan in Betanjo. Gospodinjstva imajo večinoma enoprekatne in dvoprekatne, le redka triprekatne greznice.
Prek zaščitenega območja so se prevažale nevarne snovi in naftni derivati, kar pa je bilo po posredovanju PŠJ prepovedano. V parku se v poletnih mesecih občasno pojavlja težava divjega kampiranja, na kar pa se vsakič odzove nadzorna služba parka. Moteč je tudi hrup zaradi preletov letal in helikopterjev, na kar je PŠJ opozoril letalsko enoto Slovenske vojske in policijo in tako to težavo bistveno omilil.
Še vedno obstaja nevarnost plenjenja kulturne in naravne dediščine (arheološke najdbe, ptičji zarod ...), zaradi česar smo v PŠJ zaprli in elektronsko zavarovali najpomembnejše objekte v parku in izobrazili prostovoljne naravovarstvene nadzornike PŠJ, ki vsak dan spremljajo stanje na terenu.
Naravne nesreče. Ocena ogroženosti zaradi naravnih nesreč, večinoma so posledica dolgotrajnega deževja, kaže na nevarnost poplavnih in visokih vod. Zaradi zmrzali in erozije v jami in udornicah pada in polzi kamenje, ki je v preteklosti uničilo dele turističnih poti, ograj in mostov v Mahorčičevi in Mariničevi jami ter Mali dolini in povečuje tveganje za obiskovalce.
Kulturna dediščina. Stanje kulturnih spomenikov in kulturne dediščine je solidno, vendar nekateri objekti zaradi neurejenega in razdrobljenega lastništva še vedno propadajo in so zapuščeni ali poškodovani. Eden bistvenih razlogov je, da je veliko lastnikov v tujini in nimajo interesa za obnovo domačij.
4. OCENA STANJA NA VPLIVNEM OBMOČJU
Vplivno območje PŠJ je veliko približno 45.000 ha in zajema celotno porečje reke Reke. Leži na ozemlju petih občin: Divača, Hrpelje - Kozina, Ilirska Bistrica, Pivka in Postojna. Pokriva južni del Snežniškega masiva do meje z Republiko Hrvaško, severovzhodni del Brkinov, južni del Vremščice, Košansko dolino, Slavinski ravnik in Sajevško polje. Ima 92 naselij, med katerimi je največje Ilirska Bistrica s 4869 prebivalci.