Nalaganje dokumenta...
Uredba o pravicah in dolžnostih beguncev v Republiki Sloveniji
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 33-1434/2004, stran 3849 DATUM OBJAVE: 6.4.2004
VELJAVNOST: od 21.4.2004 do 2.8.2008 / UPORABA: od 21.4.2004 do 2.8.2008
RS 33-1434/2004
Verzija
6 / 6
Čistopis se uporablja od 3.8.2008 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 13.2.2026: NEAKTUALEN.
1434. Uredba o pravicah in dolžnostih beguncev v Republiki Sloveniji
Na podlagi 47. člena Zakona o azilu (Uradni list RS, št. 61/99, 66/00 – odl. US, 113/00 – odl. US, 124/00, 67/01 in 98/03) izdaja Vlada Republike Slovenije
U R E D B O
o pravicah in dolžnostih beguncev v Republiki Sloveniji
o pravicah in dolžnostih beguncev v Republiki Sloveniji
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vrste pravic)
(1)
Ta uredba določa načine in pogoje za zagotavljanje pravic in dolžnosti beguncev v Republiki Sloveniji.
(2)
Begunci imajo po tej uredbi pravico do pomoči pri vključevanju v okolje, pravico do nastanitve, pravice do socialnega in zdravstvenega varstva, pravice do šolanja, izobraževanja, zaposlovanja in dela ter pravico do brezplačne pravne pomoči.
2. člen
(izvzetje dohodkov in prejemkov)
Pri ugotavljanju upravičenosti do pomoči pri vključevanju v okolje in do nastanitve iz 11., 13., 23. in 29. člena te uredbe se kot dohodek ali prejemek ne štejejo začasna denarna pomoč, denarna socialna pomoč denarno nadomestilo za zasebno nastanitev, otroški dodatek, pomoč ob rojstvu otroka, dodatek za pomoč in postrežbo in drugi prejemki za nego in pomoč, stroški za prevoz na delo in prehrano med delom in štipendije ter drugi prejemki, ki so namenjeni usposabljanju in izobraževanju, dohodki od občasnega dela invalidov, ki so vključeni v institucionalno varstvo po določbah zakona, ki ureja socialno varstvo, in ki jih pridobijo izven kriterijev redne zaposlitve, in sredstva, namenjena odpravi posledic elementarne nesreče.
3. člen
(prepoved posredovanja podatkov)
Državni organi, organi lokalnih skupnosti, nosilci javnih pooblastil in druge organizacije, ki izvajajo posamezne postopke po tej uredbi, ne smejo izvorni državi posredovati podatkov o beguncih, ki so jih pridobili pri izvajanju teh postopkov.
II. POMOČI PRI VKLJUČEVANJU V OKOLJE
4. člen
(prehodno obdobje)
Beguncem se zagotovijo pomoči pri vključevanju v okolje za obdobje največ treh let od dneva pridobitve statusa begunca v Republiki Sloveniji.
5. člen
(osebni integracijski načrt)
(1)
Osebni integracijski načrt je dogovor med beguncem in ministrstvom, pristojnim za notranje zadeve (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo) o izvajanju obveznosti, ki izhajajo iz tega načrta.
(2)
Osebni integracijski načrt je osnova za izvajanje pomoči beguncu pri vključevanju v okolje in zajema:
-
učenje slovenskega jezika,
-
oceno potrebnega števila ur slovenskega jezika za uspešno opravljanje preizkusa znanja slovenskega jezika na osnovni ravni,
-
spoznavanje kulture, zgodovine in ustavne ureditve Republike Slovenije,
-
izobraževanje in usposabljanje za izboljšanje zaposlitvenih zmožnosti,
-
možnosti za zaposlitev in delo,
-
možnost nastanitve,
-
možnosti aktivne vključitve v lokalno skupnost,
-
sodelovanje v integracijskih programih.
6. člen
(priprava osebnega integracijskega načrta)
(1)
Ministrstvo pripravi osebni integracijski načrt na podlagi potreb, znanj, zmožnosti in sposobnosti begunca.
(2)
V soglasju z ministrstvom lahko pripravo in izvedbo osebnega integracijskega načrta delno ali v celoti prevzamejo tudi drugi organi ter organizacije.
(3)
Pri pripravi osebnega integracijskega načrta sodelujejo predstavniki pristojnih ministrstev in predstavniki lokalne skupnosti, kjer so begunci nastanjeni.
7. člen
(izvajanje osebnega integracijskega načrta)
(1)
Osebni integracijski načrt se pripravi za obdobje enega leta v slovenskem in beguncu razumljivem jeziku.
(2)
Ministrstvo po šestih mesecih oceni izvajanje osebnega integracijskega načrta in ga po potrebi vsebinsko in časovno spremeni oziroma dopolni.
(3)
Ministrstvo begunca pisno obvesti o vsebinskih in časovnih spremembah oziroma dopolnitvah osebnega integracijskega načrta.
8. člen
(učenje slovenskega jezika in spoznavanje kulture, zgodovine in ustavne ureditve)
(1)
Ministrstvo beguncem zagotavlja plačilo stroškov:
-
tečaja slovenskega jezika v obsegu največ tristo ur,
-
tečaja o spoznavanju kulture, zgodovine in ustavne ureditve Republike Slovenije v obsegu največ trideset ur,
-
enkratnega opravljanja preizkusa znanja slovenskega jezika na osnovni ravni,
-
javnega prevoza do najbližjega pooblaščenega izvajalca za obiskovanje tečaja slovenskega jezika, za obiskovanje tečaja o spoznavanju kulture, zgodovine in ustavne ureditve Republike Slovenije in za enkratno opravljanje preizkusa znanja slovenskega jezika na osnovni ravni.
(2)
Beguncu lahko ministrstvo iz posebej utemeljenih razlogov odobri še do največ sto ur učenja slovenskega jezika.
(3)
V primeru, da se begunec brez utemeljenega razloga ne udeleži tečajev ali preizkusa znanja slovenskega jezika iz prvega odstavka tega člena, mu ministrstvo ni dolžno zagotoviti nadomestnega tečaja oziroma preizkusa znanja.
9. člen
(izvajanje tečaja slovenskega jezika)
(1)
Tečaj slovenskega jezika se praviloma izvede v obdobju šestih mesecev od dneva pridobitve statusa begunca, razen v primerih, ko so begunci:
-
končali šolanje na katerikoli stopnji v Republiki Sloveniji,
-
bili vsaj tri leta vključeni v redni izobraževalni program v Republiki Sloveniji,
-
že pridobili potrdilo o uspešno opravljenem preizkusu znanja slovenskega jezika na vsaj osnovni ravni,
-
zaradi okvar zdravja, ki onemogočajo vsakdanje sporazumevanje, nezmožni opraviti izpit iz znanja slovenskega jezika na osnovni ravni.
(2)
Beguncem, starejšim od šestdeset let in nepismenim, se zagotovi prilagojen program, s katerim bodo pridobili znanje slovenskega jezika za potrebe vsakdanjega sporazumevanja.
10. člen
(opravljanje preizkusa)
(1)
Po končanem tečaju begunci opravljajo preizkus znanja slovenskega jezika na osnovni ravni.
(2)
Preizkus znanja, pridobljenega na tečaju, se opravlja po enakih kriterijih, ki se zahtevajo za preizkus znanja slovenskega jezika za pridobitev državljanstva Republike Slovenije.
11. člen
(kritje stroškov postopka priznavanja izobraževanja in stroškov postopka preverjanja in potrjevanja nacionalnih poklicnih kvalifikacij)
Beguncem brez dohodkov in drugih prejemkov, premoženja in zavezancev, ki so jih v skladu s predpisi Republike Slovenije dolžni in zmožni preživljati, stroške postopka priznavanja izobraževanja in stroške postopka preverjanja in potrjevanja nacionalnih poklicnih kvalifikacij krije ministrstvo.
12. člen
(zagotavljanje informacij, potrebnih za vključevanje v okolje)
(1)
Ministrstvo zagotovi beguncem informacije, potrebne za njihovo lažje vključevanje v okolje, v slovenskem in njim razumljivem jeziku.
(2)
Ministrstvo v ta namen zagotovi in posreduje ustrezne informacije, predvsem s področja nastanitve, uveljavljanja denarnih pomoči, socialnega in zdravstvenega varstva, izobraževanja, zaposlovanja in brezplačne pravne pomoči.
13. člen
(začasna denarna pomoč)
Begunci brez dohodkov in drugih prejemkov, premoženja in zavezancev, ki so jih v skladu s predpisi Republike Slovenije dolžni in zmožni preživljati, so šest mesecev od dneva pridobitve statusa begunca upravičeni do začasne denarne pomoči.
14. člen
(ugotavljanje upravičenosti)
Pri ugotavljanju upravičenosti do začasne denarne pomoči se upošteva osnovni znesek minimalnega dohodka, določen s predpisi s področja socialnega varstva, in dohodek, ugotovljen na način, ki je s predpisi s področja socialnega varstva določen za ugotavljanje upravičenosti do denarne socialne pomoči, kolikor s to uredbo ni določeno drugače.
15. člen
(odmera začasne denarne pomoči)
(1)
Višina začasne denarne pomoči se beguncem, ki nimajo dohodkov in drugih prejemkov, premoženja in zavezancev, ki so jih v skladu s predpisi Republike Slovenije dolžni in zmožni preživljati, določi v višini minimalnega dohodka.
(2)
Višina začasne denarne pomoči se beguncu, ki ima dohodek in druge prejemke, določi tako, da se od minimalnega dohodka odšteje višina povprečnega dohodka in drugih prejemkov, ki jih je begunec prejel v preteklih treh mesecih pred mesecem vložitve vloge.
(3)
Višina začasne denarne pomoči se družini begunca določi kot razlika med seštevkom minimalnih dohodkov vseh družinskih članov in seštevkom povprečnih dohodkov in drugih prejemkov vseh družinskih članov, prejetih v preteklih treh mesecih pred mesecem vložitve vloge.
16. člen
(merila za izračun začasne denarne pomoči)
(1)
Višina začasne denarne pomoči za begunce se v razmerju do osnovnega zneska minimalnega dohodka določi po naslednjih merilih:
-
za odraslo osebo oziroma vlagatelja 1,0,
-
za vsako naslednjo odraslo osebo v družini 0,7,