Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o brezplačni...

832. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP-B)

Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam

U K A Z
o razglasitvi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP-B)

Razglašam Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP-B), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 26. februarja 2008.

003-02-2/2008-25

Ljubljana, dne 5. marca 2008

dr. Danilo Türk l.r. Predsednik Republike Slovenije

Z A K O N
O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O BREZPLAČNI PRAVNI POMOČI (ZBPP-B)

1. člen

V Zakonu o brezplačni pravni pomoči (Uradni list RS, št. 96/04 – uradno prečiščeno besedilo) se prvi odstavek 1. člena spremeni tako, da se glasi:

"Namen brezplačne pravne pomoči po tem zakonu je uresničevanje pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti, upoštevajoč socialni položaj osebe, ki brez škode za svoje preživljanje in preživljanje svoje družine te pravice ne bi mogla uresničevati.".

2. člen

V drugem odstavku 11. člena se pika na koncu stavka nadomesti z vejico in doda besedilo "razen v primeru iz četrtega odstavka 25. člena tega zakona.".

3. člen

V prvem odstavku 13. člena se pred piko na koncu stavka doda besedilo "oziroma stroškov nudenja pravne pomoči".

Drugi odstavek se spremeni tako, da se glasi:

"Šteje se, da je socialno stanje prosilca in njegove družine zaradi stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči ogroženo, če mesečni dohodek prosilca (lastni dohodek) oziroma mesečni povprečni dohodek na člana družine (lastni dohodek družine) ne presega 2-kratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstvene storitve (v nadaljnjem besedilu: minimalni dohodek).".

4. člen

14. člen se spremeni tako, da se glasi:

"14. člen

Za ugotavljanje lastnega dohodka in premoženja prosilca in njegove družine se smiselno uporabljajo določbe 23., 27., 27.a, 27.b, 27.c, 27.č, 28., 28.a, 30. in prvega odstavka 30.a člena Zakona o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, 23/07 – popravek, 41/07 – popravek in 122/07 – odločba US).".

5. člen

Črtajo se 15., 16., 17., 18. in 19. člen.

6. člen

20. člen se spremeni tako, da se glasi:

"20. člen

Premoženjsko stanje prosilca in njegovih družinskih članov se ugotavlja na podlagi pisne izjave prosilca o premoženjskem stanju prosilca in njegovih družinskih članov, ki jo poda pod kazensko in premoženjsko odgovornostjo. Pisna izjava se izpolni na obrazcu, ki je del prošnje za brezplačno pravno pomoč.

Premoženjsko stanje prosilca in njegovih družinskih članov ugotavlja pristojni organ za BPP, ki po uradni dolžnosti pridobi potrebne podatke iz uradnih evidenc državnih organov, organov lokalnih skupnosti, nosilcev javnih pooblastil in drugih oseb javnega prava, iz evidenc bank, pri katerih ima stranka odprte svoje račune, ter z računov imetnikov, ki jih vodi Centralna klirinško-depotna družba in se nanašajo na podatke o posameznem imetniku vrednostnih papirjev. Če se o teh podatkih vodijo evidence ali registri v informatizirani obliki, pristojni organ za BPP pridobi podatke pri upravljavcu evidence ali registra na podlagi neposrednega in brezplačnega elektronskega dostopa.

Pristojni organ za BPP dostopa do teh podatkov preko osebne identifikacijske številke prosilca in njegovih družinskih članov, namena pridobivanja podatkov in opravilne številke zadeve. Za pridobitev podatkov, ki predstavljajo davčno tajnost, mora pristojni organ za BPP pridobiti pisno privolitev prosilca in družinskega člana, na katerega se podatki nanašajo. Če prosilec ali njegov družinski član v pridobitev podatkov, ki predstavljajo davčno tajnost ne privoli ali, če pristojni organ za BPP podatkov o premoženjskem stanju prosilca in njegovih družinskih članov ne more pridobiti sam, jih mora predložiti prosilec.

Če z mednarodno pogodbo ni drugače določeno, se za pridobivanje osebnih podatkov o tujcu za namene iz prvega odstavka tega člena uporabljajo določbe zakona in mednarodnih pogodb, ki obvezujejo Republiko Slovenijo in urejajo nudenje mednarodne pravne pomoči v sodnih postopkih.

Če je prosilec v izjavi iz prvega odstavka tega člena navajal neresnične podatke o svojem premoženjskem stanju ali premoženjskem stanju svoje družine, pristojni organ za BPP o tem izda odločbo, prosilec pa nadaljnjih šest mesecev ne more ponovno zaprositi za brezplačno pravno pomoč.

Če je drugačno premoženjsko stanje prosilca oziroma njegove družine ugotovljeno po odobritvi brezplačne pravne pomoči, veljajo določbe tega zakona o neupravičeno prejeti brezplačni pravni pomoči.".

7. člen

Prvi odstavek 22. člena se spremeni tako, da se glasi:

"Ne glede na določbe tega zakona o finančnem položaju, se brezplačna pravna pomoč lahko dodeli tudi, če lastni dohodek prosilca oziroma lastni dohodek družine ne presega dvakratnega zneska iz drugega odstavka 13. člena tega zakona in če njegovo premoženje in premoženje njegove družine ne presega višine 60 osnovnih zneskov minimalnega dohodka, če je prošnja za odobritev brezplačne pravne pomoči utemeljena z družinskimi razmerami prosilca, z zdravstvenim stanjem prosilca, z izrednimi finančnimi obveznostmi, ki jih bremenijo ali z drugimi razlogi, na katere niso mogli oziroma ne morejo vplivati in so se zaradi njih znašli v položaju materialne ogroženosti (izjemna odobritev brezplačne pravne pomoči).".

8. člen

23. člen se spremeni tako, da se glasi:

"23. člen

Za družinske člane prosilca po tem zakonu se štejejo naslednje osebe:

-

zakonec oziroma oseba, ki živi s prosilcem najmanj eno leto v življenjski skupnosti, ki je po zakonu, ki ureja zakonsko zvezo in družinska razmerja v pravnih posledicah izenačena z zakonsko zvezo;

-

osebe, ki živijo s prosilcem v registrirani istospolni partnerski skupnosti;

-

otroci prosilca, dokler jih je ta dolžan preživljati v skladu s predpisi, ki urejajo dolžnost preživljanja;

-

starši prosilca, dokler so ga ti dolžni preživljati v skladu s predpisi, ki urejajo dolžnost preživljanja;

-

pastorki prosilca, dokler ima ta z enim od njegovih staršev, ki je dolžan preživljati svojega otroka, sklenjeno zakonsko zvezo ali življenjsko skupnost iz prve alinee tega odstavka;

-

mladoletni vnuki, nečaki in bratje oziroma sestre prosilca ali osebe iz prve alinee tega odstavka, če ta oseba preživlja svoje mladoletne vnuke, nečake ali brate oziroma sestre, ki so brez staršev;

-

odrasla oseba, ki jo je na podlagi zakona ali drugega pravnega naslova (v pretežnem delu) dolžan preživljati kdo od članov družine, če nima lastnega premoženja oziroma dohodkov v višini določeni v drugem odstavku 13. člena tega zakona.

Samska oseba je oseba, ki nima družinskih članov iz prejšnjega odstavka.

Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena se v družino po tem zakonu ne štejejo:

-

zakonec osebe, ki uveljavlja pravico do brezplačne pravne pomoči, ki v življenjski skupnosti ni več dejansko povezan z družino;

-

otroci, ki ob razvezi zakonske zveze ali prenehanju skupnosti iz prve alinee prvega odstavka tega člena niso bili dodeljeni v vzgojo ali varstvo osebi, ki uveljavlja pravico do brezplačne pravne pomoči, ali osebi iz prve alinee prvega odstavka tega člena;

-

otroci in pastorki iz druge in četrte alinee prvega odstavka tega člena, ki se poročijo ali živijo v življenjski skupnosti iz prve alinee prvega odstavka tega člena ali postanejo roditelji ter skrbijo za otroka;

-

otroci in pastorki iz druge in četrte alinee prvega odstavka tega člena, ki so v rejništvu in za katere so starši v celoti oproščeni plačila rejnine, in

-

druge osebe, ki so v institucionalnem varstvu in so v celoti oproščene plačila storitve.

Pri ugotavljanju upravičenosti do brezplačne pravne pomoči oseb, ki živijo v registrirani istospolni partnerski skupnosti, se smiselno uporabljajo določbe, ki se uporabljajo za zakonce oziroma osebe, ki živijo s prosilcem najmanj eno leto v življenjski skupnosti, ki je po zakonu, ki ureja zakonsko zvezo in družinska razmerja v pravnih posledicah izenačena z zakonsko zvezo.".

9. člen

Prvi odstavek 24. člena se spremeni tako, da se glasi:

"Pri presoji dodelitve brezplačne pravne pomoči se kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev brezplačne pravne pomoči, predvsem da:

-

zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati in

-

je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj oziroma je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena.".

Za prvim odstavkom se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:

"V primeru, kadar prosilec uveljavlja kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja (do sojenja v razumnem roku), se pri dodelitvi brezplačne pravne pomoči upošteva, ali je nerešena zadeva razlog, da se je prosilec znašel v življenjski stiski.".

Dosedanji drugi in tretji odstavek postaneta tretji in četrti odstavek.

Dosedanji četrti odstavek, ki postane peti odstavek, se spremeni tako da se glasi:

"Ne glede na določbe prejšnjih odstavkov se brezplačna pravna pomoč dodeli brez ugotavljanja pogojev iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena v zvezi z ustavno pritožbo pri Ustavnem sodišču Republike Slovenije in za postopek pred mednarodnimi sodišči ter mednarodnimi arbitražami, če je zatrjevana kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, in če so izpolnjeni pogoji, določeni z zakonom, ki ureja ustavno pritožbo oziroma pogoji za začetek postopka ali udeležbo v postopku pred mednarodnimi sodišči ter mednarodnimi arbitražami (posebna pravna pomoč).".

10. člen

25. člen se spremeni tako, da se glasi:

"25. člen

Za prvi pravni nasvet se šteje pojasnilo upravičencu o pravnem položaju v njegovi zadevi in kratek nasvet o možnosti za sklenitev izvensodne poravnave, o pravicah in obveznostih pri uvedbi postopka, o pristojnosti sodišča, o procesnih pravilih, stroških in načinu izvršitve odločbe.

Pravni nasvet iz prejšnjega odstavka se upravičencem lahko posreduje tudi v splošnem upravnem postopku v zadevah zdravstvenega, pokojninskega, invalidskega in socialnega zavarovanja in zavarovanja za primer brezposelnosti.

Za dodelitev te oblike brezplačne pravne pomoči mora upravičenec posebej zaprositi. Upravičenec in njegovi družinski člani morajo za dodelitev te oblike brezplačne pravne pomoči izpolnjevati finančni pogoj iz drugega odstavka 13. člena in premoženjski pogoj iz prvega odstavka 22. člena tega zakona, vsebinskega pogoja iz 24. člena tega zakona pa se ne presoja. Pristojni organ za BPP se o izpolnjevanju finančnega in premoženjskega pogoja prosilca in njegove družine prepriča na hiter način. O prošnji mora odločiti takoj, ko prosilec predloži prošnjo.

V nujnih primerih, ko prosilec ne predloži napotnice o upravičenosti do brezplačne pravne pomoči v obliki prvega pravnega nasveta, se mora oseba, ki nudi brezplačno pravno pomoč v obliki prvega pravnega nasveta, na podlagi prosilčevih lastnih navedb o dohodkih, prejemkih in premoženju prosilca in njegove družine, na hiter in primeren način prepričati o finančnem stanju prosilca. V primeru, da prosilec pridobi pravico do brezplačnega prvega pravnega nasveta, mora nemudoma, najpozneje pa v treh dneh, pri pristojnem organu za BPP zaprositi za dodelitev brezplačne pravne pomoči v obliki prvega pravnega nasveta, ter napotnico o brezplačni pravni pomoči posredovati osebi, ki mu je prvi pravni nasvet nudila. Če prosilec v navedenem roku ne predloži napotnice za nudenje brezplačne pravne pomoči, mora osebi, ki je prvi pravni nasvet nudila, ta pravni nasvet plačati.

Če oseba, ki nudi brezplačno pravno pomoč v obliki prvega pravnega nasveta ugotovi, da prosilec iz prejšnjega odstavka ne izpolnjuje pogojev za odobritev brezplačne pravne pomoči, odkloni nudenje take pomoči. Prosilec lahko tudi v tem primeru po predpisanem postopku pri pristojnem organu za BPP zaprosi za dodelitev pravice do brezplačne pravne pomoči.

Prosilec ima v isti zadevi pravico samo do enega prvega pravnega nasveta. Podatke o tem, ali je prosilec v isti zadevi že prejel prvi pravni nasvet, pristojni organ za BPP pridobi z vpogledom v centralno evidenco upravičencev do brezplačne pravne pomoči iz tretjega odstavka 52. člena tega zakona.

Nudenje prvega pravnega nasveta ne sme trajati več kot pol ure, razen, če za daljše trajanje obstajajo utemeljeni razlogi, zlasti zapletenost in obsežnost zadeve. V tem primeru mora oseba, ki nudi brezplačno pravno pomoč v obliki prvega pravnega nasveta v zapisniku iz 40. člena tega zakona natančno navesti razloge za daljše trajanje.".

11. člen

V petem odstavku 26. člena se 1. točka črta.

Dosedanje 2. do 5. točka postanejo 1. do 4. točka.

Šesti odstavek se spremeni tako, da se glasi:

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP-B)

Časovnica