Odločba o ugotovitvi neskladnosti z ustavo: 2. in 3. člena zakona o ustanovitvi občin o določitvi njihovih območij, devetega in petega odstavka 16. člena zakona o lokalni samoupravi in zakona o lokalni samoupravi, kolikor ne določa...

3384. Odločba o ugotovitvi neskladnosti z ustavo: 2. in 3. člena zakona o ustanovitvi občin o določitvi njihovih območij, devetega in petega odstavka 16. člena zakona o lokalni samoupravi in zakona o lokalni samoupravi, kolikor ne določa postopka in kriterijev za določitev ali spremembo imena in sedeža občine

Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti, začetem na pobude krajevnih skupnosti Grad, Destrnik, Podnanos, Lozice in Martjanci ter občanov Krajevne skupnosti Videm ob Ščavnici na seji dne 9. 11. 1995

 

2. in 3. člen zakona o ustanovitvi občin ter o določitvi njihovih območij (Uradni list RS, št. 60/94, 69/94 in 73/94 - odl. VS) nista v skladu z ustavo iz razlogov, navedenih v obrazložitvi te odločbe.

9. člen in peti odstavek 16. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 57/94 in 14/95) nista v skladu z ustavo, kolikor ne določata, da zakon določi ime in sedež občine po prej opravljenem referendumu, s katerim se ugotovi volja prebivalcev.

Zakon o lokalni samoupravi ni v skladu z ustavo, kolikor ne določa postopka in kriterijev za določitev ali spremembo imena in sedeža občine.

Državni zbor mora ugotovljene neskladnosti iz 1., 2. in 3. točke tega izreka odpraviti najkasneje šest mesecev pred razpisom naslednjih lokalnih volitev.

Krajevne skupnosti (v nadaljevanju: KS) Grad, Destrnik, Podnanos, Lozice in Martjanci ter občani KS Videm ob Ščavnici so v svojih pobudah za oceno ustavnosti 2. člena zakona o ustanovitvi občin ter o določitvi njihovih območij (v nadaljevanju: zakon o ustanovitvi občin) hkrati z neustavnostjo določitve območij občin uveljavljali tudi neustavnost določitve imen in sedežev občin. Ustavno sodišče je sklenilo, da se deli pobud, ki se nanašajo na oceno ustavnosti določitve imen in sedežev občin, izločijo in združijo v posebno zadevo št. U-I-304/94.

a) KS Grad v svoji pobudi z dne 6. 10. 1994 navaja, da so se občani z območja, na katerem naj bi se po predlogu Službe za reformo lokalne samouprave pri vladi ustanovila Občina Grad s sedežem v Gradu, v veliki večini odločili za samostojno občino z imenom Grad in s sedežem v Gradu. Državni zbor ni upošteval izražene volje prebivalcev, ampak je v 2. členu izpodbijanega zakona pod zaporedno št. 53 ne samo določil drugačno območje občine, ampak tudi spremenil njeno ime in sedež v Občino Kuzma s sedežem v Kuzmi. KS Grad je večja po številu prebivalcev, saj ima 3083 prebivalcev, sam kraj Grad pa 808 prebivalcev, medtem ko ima KS Kuzma 1951 prebivalcev in kraj Kuzma 445 prebivalcev. Kraj Grad spada med najstarejša naselja v Prekmurju; že v 12. stoletju je bil omenjen kot upravno in vojaško središče, kot trg pa leta 1478. Do leta 1958 je bil tudi sedež zadnje večje Občine Grad, medtem ko je bil v Kuzmi le krajevni urad. Kraj Grad postaja močno središče v tem predelu Goričkega, medtem ko je Kuzma manjša obmejna vas in morajo sedaj ljudje, ki prihajajo po opravkih v Grad, potovati še posebej v 10 km oddaljeno Kuzmo zaradi opravkov na občini.