2214. Pravilnik o tehničnih zahtevah za igralne naprave za izvajanje iger na srečo in postopku ugotavljanja skladnosti
Na podlagi 3.b člena zakona o igrah na srečo (Uradni list RS, št. 27/95, 22/00 in 85/01) izdaja minister, pristojen za finance
P R A V I L N I K o tehničnih zahtevah za igralne naprave za izvajanje iger na srečo in postopku ugotavljanja skladnosti
Ta pravilnik določa tehnične zahteve, ki jih morajo izpolnjevati igralne naprave za izvajanje iger na srečo, način ugotavljanja njihove skladnosti s tehničnimi zahtevami in izvajanje kontrole nad izpolnjevanjem tehničnih zahtev.
Po tem pravilniku se za igralne naprave štejejo:
-
igralni avtomati (simulirajo igre s kartami, igre na ruleti, igre z vrtečimi koluti, s kockami, elektronske rulete idr.); pri igralnih avtomatih, opremljenih z več igralnimi mesti, se za igralno napravo šteje vsako igralno mesto posebej,
-
žrebalne naprave in igralni panoji (npr. naprave za žrebanje dobitne kombinacije pri tombolah, bingu, lotu, big wheel idr.),
-
igralne mize (ugotavlja se skladnost le za tiste njihove sestavne dele, ki vplivajo na naključnost dogodka, kot npr. cilinder rulete idr.).
Kot sestavni del igralne naprave se štejejo tudi vse njene nadgradnje.
TEHNIČNE ZAHTEVE ZA IGRALNE NAPRAVE
Igralna naprava, ki se uporablja za izvajanje iger na srečo, mora zadostiti tehničnim zahtevam njenega funkcionalnega delovanja, ki se nanašajo na funkcionalne lastnosti igralne naprave, zaščito pred nepooblaščenimi posegi, naključnost oziroma verjetnost dobitka in primernost za vključitev v nadzorni informacijski sistem igralnih naprav (v nadaljnjem besedilu: nadzorni informacijski sistem) ter zahtevam elektromagnetne združljivosti in varnosti.
Tehnične zahteve za mehanske naprave pri trajnem prirejanju klasičnih iger na srečo so določene s tehnološkim postopkom, ki ga prireditelj sprejme v skladu s podzakonskim predpisom, izdanim na podlagi 38. člena zakona o igrah na srečo.
ZAHTEVE FUNKCIONALNEGA DELOVANJA
Izid igre na igralnih napravah mora biti odvisen izključno od naključja. Izid igre je npr. padla številka na ruleti, simbol, na katerem se je ustavil posamezni kolut igralnega avtomata z mehanskimi ali navideznimi koluti, razdelitev kart v zavitku po mešanju pri igrah s kartami, padla številka ali simbol pri igrah s kockami, izpihnjena žogica iz žrebalnega bobna, porazdelitev številk pri različnih vrstah tombole ipd.
Igralna naprava mora imeti generator naključnih dogodkov, ki je lahko mehanska, elektromehanska ali kakšna druga priprava (npr. kolo rulete, žrebalna naprava), ali pa tudi matematični algoritem. Generator naključnih dogodkov mora pri statističnem preizkusu z najmanj tisoč krat tolikšnim številom poskusov kot je vseh možnih izidov igre izpolniti naslednje kriterije:
– frekvenca vsakega dobljenega izida se sme od pričakovane frekvence razlikovati največ za 3 standardne odmike (frekvenčni ali tri sigma preizkus),
– hi-kvadrat preizkus normalne porazdelitve mora biti znotraj predpisanih meja za stopnjo tveganja 0,025,
– vsi zaporedni pari izidov morajo prav tako izpolnjevati zahteve tri sigma preizkusa in hi-kvadrat preizkusa.
Za preizkus naključnosti se lahko uporabljajo tudi druge metode, če izidi zagotavljajo izpolnjevanje v prejšnjem odstavku navedenih kriterijev.
Funkcionalne lastnosti igralne naprave morajo omogočati natančno in samo tisto, kar je opisano v priročniku za uporabo in tehničnem priročniku igralne naprave.
Rezultati igre ne smejo vplivati na naključnost izida naslednjih iger.
Informacije, ki jih v procesu igre daje igralna naprava, v nobenem trenutku ne smejo biti zavajajoče, igralec mora biti v vsakem trenutku obveščen o vseh relevantnih lastnostih igre, prav tako morajo biti izidi igre nedvoumni. Dobitki iz igre na igralnem avtomatu se lahko prenesejo le v dodatne igre oziroma podigre, pri čemer mora imeti igralec vedno možnost, da vzame dobitek, ali da z njim sodeluje v dodatni igri.
Igralna naprava sme omogočati poseg v notranjost samo pooblaščenim osebam koncesionarja oziroma prireditelja.
Igralna naprava mora zagotavljati zaščito vseh vezij, ki izvajajo program, generirajo naključna števila in nadzorujejo igro, vključno z vsemi nosilci podatkov in programske kode; dostop do teh sklopov je dovoljen samo Uradu RS za nadzor prirejanja iger na srečo (v nadaljnjem besedilu: nadzorni organ) in instituciji za izdajanje poročil o preizkusu igralne naprave (v nadaljnjem besedilu: institucija).
Zahteva iz prejšnjega odstavka ne velja za igralne naprave, kjer se naključnostni dogodek izvede ročno, mehansko ali elektromehansko, pač pa se možnost zaščite pred zunanjim posegom na vpliv izida igre ali žreba prouči za vsako vrsto naprave posebej.
Dostop do vseh zunanjih električnih in komunikacijskih povezav, če te obstajajo, do igralne naprave sme biti omogočen le pooblaščenim osebam koncesionarja oziroma prireditelja.
Do sklopov iz drugega odstavka tega člena lahko ob servisnih posegih, pri katerih pride zaradi narave posega do poškodbe nameščene zaščite, dostopa brez prisotnosti institucije tudi pooblaščeno osebje koncesionarja za igralnico oziroma prireditelja. V primeru, da se programska koda ali podatki ne nahajajo na trdem disku, zgoščenki ali drugem mediju, ki se obnaša kot diskovna enota, pa tudi pooblaščeno osebje koncesionarja za igralni salon.
Vsak tak poseg mora koncesionar oziroma prireditelj zabeležiti v servisno knjigo igralne naprave (datum in ura, vzrok, vrsta posega, stanje števcev) in v roku 24 ur o posegu pisno obvestiti nadzorni organ in institucijo, ki v roku 14 dni izvede kontrolo na tej napravi in namesti novo zaščito.
Koncesionar za igralni salon mora hkrati z obvestilom iz prejšnjega odstavka nadzornemu organu poslati tudi poročilo, ki mora vsebovati:
–
identifikacijski podatek o igralnem avtomatu, na katerem je bila poškodovana zaščitna nalepka,
–
podroben opis napake na igralnem avtomatu, zaradi katere je bil opravljen poseg v igralni avtomat,
–
podatek o osebi, ki je napako odkrila in pooblaščeni osebi, ki je napako odpravila,
–
stanje mehanskih števcev pred in po posegu (TI, TO, JP, CC, Drop, Games),
–
stanje elektronskih števcev pred in po posegu (TI, TO, JP, CC, Drop, Games),
–
vsa druga dejstva in dejanja, povezana s posegom v igralno napravo.
Po ponovni namestitvi zaščitne nalepke je koncesionar dolžan nemudoma pisno obvestiti nadzorni organ. Avdio-video posnetke o posegih iz petega odstavka tega člena mora koncesionar za igralni salon hraniti najmanj tri mesece.
V primeru, da poseg v igralni avtomat zahteva prisotnost institucije, se mora institucija praviloma odzvati naslednji delovni dan oziroma najkasneje v roku treh delovnih dni od prejema pisnega obvestila.
Igralna naprava, pri kateri se naključnostni dogodek generira programsko, mora onemogočati spreminjanje programske kode (kontrolni program), bodisi da se ta nahaja na nespremenljivih medijih (npr. EPROM, PROM, ROM, CD-ROM, DVD) ali na spremenljivih medijih (npr. trdi disk). Igralna naprava mora imeti mehanizem za interno preverjanje spremenljivih spominskih lokacij (npr. RAM) in mora ustaviti nadaljevanje igre, če se pojavi nepričakovana nepravilnost podatkov ali podatkovne strukture.
Igralni avtomat sme omogočati nastavitev višine posamezne stave samo pooblaščenemu osebju koncesionarja oziroma prireditelja. Vsako spremembo višine stave mora koncesionar oziroma prireditelj pisno posredovati nadzornemu organu.
Igralni avtomat mora biti opremljen z elektronskimi in elektromehanskimi števci, kot je to opredeljeno v prilogi 1, ki je sestavni del tega pravilnika in katerih vrednost ni mogoče spreminjati z zunanjimi posegi. Izjemo predstavlja vzpostavitev začetnega stanja (reset) naprave, ob katerem se vrednosti elektronskih števcev postavijo na nič. Tak dogodek mora biti zabeležen v servisni knjigi naprave, stanje mehanskih števcev pred dogodkom pa sporočeno nadzornemu organu najkasneje do izteka prvega naslednjega delovnega dne od izvedenega vzdrževalnega posega.
Elektromehanski števci morajo seštevati iste vrednosti kot elektronski.
Igralni avtomat mora biti konstruiran tako, da zaradi prekinitve električnega napajanja ne pride do izgube podatkov, ki se hranijo v njegovem pomnilniku in se nanašajo na posamezne igre (vplačila, bonusi, faza igre) ter stanja predpisanih elektronskih števcev na igralnem avtomatu.
Igralna naprava mora vračati igralcu najmanj tisti delež vložka, ki je predpisan z zakonom ali opredeljen v tehnični dokumentaciji igralne naprave. Delež vračanja mora biti izračunljiv iz pravil igre, katerih sestavni del je tudi tabela dobitnih kombinacij in pripadajočih vrednosti izplačil (plačilna tabela).
Pri igrah s kartami in drugih igrah, katerih izid je odvisen tudi od spretnosti in izkušenj igralca, se delež vračanja ugotavlja ob upoštevanju strategije iz teorije igre. V primeru, če igralna naprava omogoča t.im. »autohold« funkcijo, kjer naprava igralcu predlaga zadržanje kart za naslednjo delitev ob upoštevanju optimalne strategije, se delež vračanja upošteva za primer, ko bi igralec v celoti upošteval predlagani autohold.
Igralna naprava, za katero je predpisana priključitev na nadzorni informacijski sistem, mora zagotavljati priključitev na nadzorni informacijski sistem in posredovati nadzornemu informacijskemu sistemu zahtevane podatke, skladno z zahtevami, ki so opredeljene v prilogi 2, ki je sestavni del tega pravilnika.
Igralno napravo se lahko nadgradi s sistemom samostojnega progresivnega dobitka (lastna progresiva), ali pa se več igralnih naprav poveže v sistem skupne progresive. Vsaka igralna naprava mora samostojno, ne glede na vrsto progresive, zagotavljati v tem pravilniku opredeljeno funkcionalnost in vračanje tistega deleža vložka, ki je predpisan z zakonom ali opredeljen v tehnični dokumentaciji sistema.
V izračunu deleža vračanja se upošteva delež vračanja same igralne naprave, prirastka vrednosti stave, ki se vplačuje v progresivo (inkrement), in začetne vrednosti kredita progresive. Dostop do nastavitev vrednosti inkrementa in začetne vrednosti kredita progresive mora biti zaščiten.