Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi...

4905. Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti kemičnim snovem pri delu

Na podlagi tretjega odstavka 1. člena zakona o varnosti in zdravju pri delu (Uradni list RS, št. 56/99) izdaja minister za delo, družino in socialne zadeve

P R A V I L N I K
o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti kemičnim snovem pri delu

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(vsebina pravilnika)

Ta pravilnik določa minimalne zahteve za zagotavljanje varnosti in varovanja zdravja delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti kemičnim snovem, ki se nahajajo v delovnem okolju ali so posledica katere koli dejavnosti, ki vključuje kemične snovi in zavezujoče mejne vrednosti za poklicno izpostavljenost v skladu z:

-

Direktivo Komisije z dne 29. maja 1991 o določitvi indikativne mejne vrednosti v skladu z Direktivo Sveta 80/1107/EGS o varovanju delavcev pred tveganjem zaradi izpostavljenosti kemičnim, fizikalnim in biološkim dejavnikom pri delu (91/322/EGS) (UL L št. 177 z dne 5. 7. 1991, str. 22) zadnjič spremenjeno z Direktivo Komisije 2017/164/ES z dne 31. januarja 2017 o določitvi četrtega seznama indikativnih mejnih vrednosti za poklicno izpostavljenost v skladu z Direktivo Sveta 98/24/EU ter o spremembi Direktiv Komisije 91/322/EGS, 2000/39/ES in 2009/161/EU (UL L št. 27 z dne 1. 2. 2017, str. 115),

-

Direktivo Sveta 98/24/ES z dne 7. aprila 1998 o varovanju zdravja in zagotavljanju varnosti delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti kemičnim dejavnikom pri delu (štirinajsta posebna direktiva v smislu člena 16(1) Direktive 89/391/EGS) (UL L št. 131 z dne 5. 5. 1998, str. 279), zadnjič spremenjeno z Direktivo 2014/27/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o spremembi direktiv Sveta 92/58/EGS, 92/85/EGS, 94/33/ES, 98/24/ES ter Direktive 2004/37/ES Evropskega parlamenta in Sveta z namenom prilagoditve Uredbi (ES) št. 1272/2008 o razvrščanju, označevanju in pakiranju snovi ter zmesi (UL L št. 65 z dne 5. 3. 2014, str. 1),

-

Direktivo Komisije 2000/39/ES z dne 8. junija 2000 o določitvi prvega seznama indikativnih mejnih vrednosti za poklicno izpostavljenost pri izvajanju Direktive Sveta 98/24/ES o varovanju zdravja in zagotavljanju varnosti delavcev pred tveganjem zaradi izpostavljenosti kemičnim dejavnikom pri delu (UL L št. 142 z dne 16. 6. 2000, str. 47) zadnjič spremenjeno z Direktivo Komisije 2017/164/ES z dne 31. januarja 2017 o določitvi četrtega seznama indikativnih mejnih vrednosti za poklicno izpostavljenost v skladu z Direktivo Sveta 98/24/EU ter o spremembi Direktiv Komisije 91/322/EGS, 2000/39/ES in 2009/161/EU (UL L št. 27 z dne 1. 2. 2017, str. 115),

-

Direktivo Komisije 2006/15/ES z dne 7. februarja 2006 o določitvi drugega seznama indikativnih mejnih vrednosti za poklicno izpostavljenost pri izvajanju Direktive Sveta 98/24/ES ter o spremembi Direktive 91/322/EGS in Direktive 2000/39/ES (UL L št. 38 z dne 9. 2. 2006, str. 36),

-

Direktivo Komisije 2009/161/EU z dne 17. decembra 2009 o določitvi tretjega seznama indikativnih mejnih vrednosti za poklicno izpostavljenost pri izvajanju Direktive Sveta 98/24/ES in o spremembi Direktive 2000/39/ES (UL L št. 338 z dne 19. 12. 2009, str. 87) zadnjič spremenjeno z Direktivo Komisije 2017/164/ES z dne 31. januarja 2017 o določitvi četrtega seznama indikativnih mejnih vrednosti za poklicno izpostavljenost v skladu z Direktivo Sveta 98/24/EU ter o spremembi Direktiv Komisije 91/322/EGS, 2000/39/ES in 2009/161/EU (UL L št. 27 z dne 1. 2. 2017, str. 115),

-

Direktivo 2014/27/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o spremembi direktiv Sveta 92/58/EGS, 92/85/EGS, 94/33/ES, 98/24/ES ter Direktive 2004/37/ES Evropskega parlamenta in Sveta z namenom prilagoditve Uredbi (ES) št. 1272/2008 o razvrščanju, označevanju in pakiranju snovi ter zmesi (UL L št. 65, z dne 5. 3. 2014, str. 1 in

-

Direktivo Komisije 2017/164/ES z dne 31. januarja 2017 o določitvi četrtega seznama indikativnih mejnih vrednosti za poklicno izpostavljenost v skladu z Direktivo Sveta 98/24/EU ter o spremembi Direktiv Komisije 91/322/EGS, 2000/39/ES in 2009/161/EU (UL L št. 27 z dne 1. 2. 2017, str. 115).

2. člen

(izjeme)

(1)

Ta pravilnik se ne uporablja za dela, pri katerih so delavci izpostavljeni ali so lahko izpostavljeni rakotvornim in/ali mutagenim snovem, razen v primeru, ko določbe tega pravilnika predpisujejo višjo raven varnosti in zdravja pri delu.

(2)

Ta pravilnik se ne uporablja za prevoz nevarnega blaga (nevarnih kemičnih snovi), razen v primeru, ko določbe tega pravilnika predpisujejo višjo raven varnosti in zdravja pri delu.

(3)

Določbe tega pravilnika se ne uporabljajo za dela, pri katerih so delavci izpostavljeni ionizirnemu sevanju.

3. člen

(definicije)

Pojmi, uporabljeni v tem pravilniku, imajo naslednji pomen:

1.

Kemična snov pomeni kemični element ali njegove spojine v naravnem stanju ali pridobljene, uporabljene ali sproščene, vključno sproščene kot odpadek, pri kateri koli dejavnosti pri delu, ne glede na to ali so proizvedene namerno ali nenamerno in ne glede na to ali so dane na trg ali ne.

2.

Nevarna kemična snov pomeni katerokoli kemično snov, ki:

-

ustreza merilom za razvrščanje kot nevarna v katerikoli razred nevarnosti oziroma nevarnosti za zdravje v skladu z Uredbo (ES) št. 1272/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o razvrščanju, označevanju in pakiranju snovi ter zmesi, o spremembi in razveljavitvi direktiv 67/548/EGS in 1999/45/ES ter spremembi Uredbe (ES) št. 1907/2006 (UL L št. 353 z dne 31. 12. 2008, str. 1; v nadaljnjem besedilu: Uredba 1272/2008/ES);

-

lahko, čeprav po merilih za razvrščanje ni nevarna snov v skladu s prejšnjo alinejo, zaradi svojih fizikalno – kemičnih, kemičnih ali toksikoloških lastnosti in načina kako je uporabljena ali prisotna na delovnem mestu, predstavlja tveganje za varnost in zdravje delavcev ter tudi kemično snov, ki se ji v skladu s 4. členom tega pravilnika določi mejno vrednost za poklicno izpostavljenost.

3.

Prah pomeni disperzno porazdeljene trdne snovi v zraku, ki nastanejo z mehanskimi postopki ali mešanjem. K prahovom prištevamo tudi dim iz termičnih ali kemičnih procesov.

4.

Dim pomeni disperzno porazdeljene trdne snovi v zraku, ki nastanejo s toplotnimi in/ali kemičnimi procesi/postopki.

5.

Inhalabilna (inspirabilna ali groba) frakcija (I) pomeni del celotnega prahu ali dima, ki ga delavec vdihne skozi nos ali usta iz območja vdihavanja.

6.

Alveolarna (respirabilna ali fina) frakcija (A) pomeni del vdihanega prahu ali dima, ki ga delavec vdihne skozi nos ali usta iz območja vdihavanja in ki vsebuje dovolj majhne delce, da pridejo v alveole (pljučne mešičke).

7.

Dejavnost, ki vključuje kemične snovi pomeni vsako delo, pri katerem se kemične snovi uporabi ali se jih namerava uporabiti, vključno s proizvodnjo, ravnanjem, skladiščenjem, prevozom, odstranjevanjem in obdelavo, ali ki so rezultat takega dela.

8.

Mejna vrednost za poklicno izpostavljenost pomeni povprečno koncentracijo nevarne kemične snovi v zraku na delovnem mestu znotraj območja vdihavanja, ki na splošno ne škoduje zdravju delavca, če delavec dela pri koncentraciji nevarnih kemičnih snovi v zraku na delovnem mestu, ki je manjša ali enaka mejni vrednosti nevarne kemične snovi, 8 ur na dan / 40 ur na teden polno delovno dobo, pri normalnih mikroklimatskih razmerah in pri fizično lahkem delu.

Mejna vrednost je podana za 8-urno izpostavljenost.

Mejna vrednost nevarnih snovi v zraku na delovnem mestu je podana pri temperaturi 20 °C in tlaku 1,013×10(na 5) Pa.

9.

Kratkotrajna vrednost (KTV) pomeni koncentracijo nevarne kemične snovi v zraku na delovnem mestu znotraj območja vdihavanja, ki ji je delavec brez nevarnosti za zdravje lahko izpostavljen krajši čas. Izpostavljenost kratkotrajni vrednosti lahko traja največ 15 min. in se ne sme ponoviti več kot štirikrat v delovni izmeni, med dvema izpostavljenostima tej koncentraciji pa mora preteči najmanj 60 minut. Kratkotrajna vrednost se izraža v mg/m3 ali v ml/m3(ppm), podana pa je kot mnogokratnik dovoljene prekoračitve mejne vrednosti.

10.

Biološka mejna vrednost (BAT) pomeni opozorilno raven nevarne kemične snovi in njenih metabolitov v tkivih, telesnih tekočinah ali izdihanem zraku, ne glede na to, ali je nevarna kemična snov vnesena v organizem z vdihavanjem, zaužitjem ali skozi kožo.

11.

Biološki monitoring (spremljanje) je določanje škodljive snovi in/ali njenih metabolitov oziroma bioloških učinkov, nastalih zaradi delovanja te snovi v organizmu.

12.

Nadzorovanje zdravja pomeni oceno zdravstvenega stanja v povezavi z izpostavljenostjo določenim kemičnim snovem pri delu.

13.

Nevarnost pomeni lastnost kemične snovi, ki lahko potencialno škoduje.

14.

Tveganje pomeni verjetnost, da pride pri uporabi in/ali izpostavljenosti delavca kemični snovi do škodljivega delovanja na človeški organizem.

15.

Pristojni organ je organ inšpekcije dela.

4. člen

(mejne vrednosti za poklicno izpostavljenost in biološke mejne vrednosti)

(1)

Zavezujoče mejne vrednosti nevarnih kemičnih snovi za poklicno izpostavljenost so določene v prilogi I tega pravilnika.

(2)

Poleg zavezujočih mejnih vrednosti iz priloge I tega pravilnika je mejna vrednost za prah 10 mg/m3 za inhalabilno frakcijo in 1,25 mg/m3 za alveolarno frakcijo, v primeru, da prah nima rakotvornih, mutagenih, teratogenih, fibrogenih, strupenih ali alergičnih učinkov. V primeru, da ima prah kateregakoli od naštetih lastnosti, je treba za prah upoštevati mejno vrednost posamezne nevarne snovi iz priloge I tega pravilnika.

(3)

Zavezujoče biološke mejne vrednosti so določene v prilogi II tega pravilnika. Kemične snovi so razvrščene po CAS številkah v prilogi IV, ki je sestavni del tega pravilnika.

(4)

Kadar obstajajo utemeljeni dokazi, da je potrebna revizija ali uvedba drugačnih zavezujočih mejnih vrednosti za nevarne kemične snovi iz priloge I tega pravilnika ali drugačnih zavezujočih bioloških mejnih vrednosti nevarnih snovi iz priloge II tega pravilnika, mora delodajalec o tem obvestiti pristojni organ.

5. člen

(podatki o koncentracijah nevarnih kemičnih snovi)

Na zahtevo pristojnega organa mora delodajalec posredovati pristojnemu organu vse podatke o koncentracijah nevarnih kemičnih snovi na delovnem mestu. Pristojni organ mora o tem poročati ministru, pristojnemu za delo.

II. OBVEZNOSTI DELODAJALCA

6. člen

(določanje in ocenjevanje tveganja)

(1)

Delodajalec mora pred pričetkom izvajanja vsake dejavnosti ugotoviti, ali so na delovnem mestu prisotne nevarne kemične snovi. Če delodajalec ugotovi njihovo prisotnost, mora oceniti tveganje za varnost in zdravje delavcev, ki ga predstavlja prisotnost kemičnih snovi na delovnem mestu.

(2)

Delodajalec mora pri oceni tveganja upoštevati:

-

nevarne lastnosti kemičnih snovi,

-

podatke o varnosti in zdravju, ki jih priskrbi dobavitelj (npr. ustrezne varnostne liste) v skladu z Uredbo (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH), o ustanovitvi Evropske agencije za kemikalije ter spremembi Direktive 1999/45/ES ter razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 793/93 in Uredbe Komisije (ES) št. 1488/94 ter Direktive Sveta 76/769/EGS in direktiv Komisije 91/155/EGS, 93/67/EGS, 93/105/ES in 2000/21/ES (UL L št. 396 z dne 30. 12. 2006, str. 1; v nadaljnjem besedilu: Uredba 1907/2006/ES),

-

raven, vrsto in trajanje izpostavljenosti,

-

količino kemičnih snovi,

-

druge okoliščine pri delu s kemičnimi snovmi,

-

mejne vrednosti za poklicno izpostavljenost in/ali biološke mejne vrednosti,

-

učinek preventivnih ukrepov, ki so/bodo sprejeti,

-

rezultate že uvedenega zdravstvenega nadzora, če so na razpolago.

Dobavitelj kemične snovi mora na zahtevo delodajalcu podati dodatne informacije, ki so potrebne za oceno tveganja in, če je to mogoče tudi specifično oceno tveganja za uporabnike.

(3)

Delodajalec mora imeti dokumentirano oceno tveganja. Na podlagi te ocene mora delodajalec ugotoviti, kateri ukrepi iz 7. in 8. člena tega pravilnika so bili sprejeti. Ocena tveganja lahko vključuje utemeljitev delodajalca, da je zaradi narave in obsega tveganj v zvezi s kemičnimi snovmi, nadaljnja podrobna ocena tveganja nepotrebna. Oceno tveganja mora delodajalec sproti dopolnjevati, še posebno, če je prišlo do pomembnih sprememb, zaradi katerih ocena ni več ustrezna, ali kadar to zahteva rezultat zdravstvenega nadzora.

(4)

Delodajalec mora pri oceni tveganja upoštevati tudi druge aktivnosti na delovnem mestu, na primer vzdrževanje, pri katerih je možno pričakovati večjo izpostavljenost kakor tudi druge vzroke, zaradi katerih lahko pride do škodljivih učinkov na zdravje in varnost delavcev potem, ko so že bili sprejeti in izvedeni vsi tehnični ukrepi.

(5)

Pri dejavnostih, pri katerih prihaja do izpostavljenosti več nevarnim kemičnim snovem mora delodajalec oceniti tveganje, ki ga predstavlja kombinacija tveganj zaradi vseh kemičnih snovi.

(6)

Delodajalec mora zagotoviti, da se v primeru nove dejavnosti, ki vključuje nevarne kemične snovi, delo začne šele potem, ko se oceni tveganje in ko uvede potrebne preventivne ukrepe.

Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti kemičnim snovem pri delu

Časovnica