Zakon o verski svobodi (ZVS)

599. Zakon o verski svobodi (ZVS)

Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam

U K A Z
o razglasitvi Zakona o verski svobodi (ZVS)

Razglašam Zakon o verski svobodi (ZVS), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 2. februarja 2007.

001-22-25/07

Ljubljana, dne 12. februarja 2007

dr. Janez Drnovšek l.r. Predsednik Republike Slovenije

Z A K O N
O VERSKI SVOBODI (ZVS)

I. SPLOŠNE DOLOČBE IN TEMELJNA NAČELA

1. člen

(vsebina zakona)

Ta zakon ureja individualno in kolektivno uresničevanje verske svobode, pravni položaj cerkva in drugih verskih skupnosti, postopek njihove registracije, pravice cerkva in drugih verskih skupnosti ter njihovih pripadnikov, pravice registriranih cerkva in drugih verskih skupnosti ter njihovih pripadnikov in pooblastila ter pristojnosti organa, pristojnega za verske skupnosti (v nadaljnjem besedilu: pristojni organ).

2. člen

(verska svoboda)

(1)

Verska svoboda v zasebnem in javnem življenju je nedotakljiva in zagotovljena.

(2)

Verska svoboda obsega pravico do svobodne izbire ali sprejetja vere, svobodo izražanja verskega prepričanja in odklonitve njenega izražanja ter svobodo, da vsakdo, sam ali skupaj z drugimi, zasebno ali javno, izraža svojo vero v bogoslužju, pouku, praksi in verskih obredih ali drugače.

(3)

Nihče ne sme biti prisiljen, da postane ali ostane član cerkve ali druge verske skupnosti ali da se udeležuje oziroma ne udeležuje bogoslužja, verskih obredov in drugih oblik izražanja vere.

(4)

Uresničevanje verske svobode vključuje pravico do odklonitve izpolnitve obveznosti, določene z zakonom, ki resno nasprotuje verskemu prepričanju osebe, če se s tem ne omejujejo pravice in svoboščine drugih oseb, v primerih, ki jih določa zakon. Pogoje in postopek v zvezi z uveljavljanjem pravice do ugovora vesti vojaški dolžnosti določajo predpisi s področja obrambe in izvrševanja vojaške dolžnosti.

(5)

Država zagotavlja nemoteno uresničevanje verske svobode.

3. člen

(prepoved diskriminacije, razpihovanja verskega sovraštva in nestrpnosti)

(1)

Prepovedano je vsakršno spodbujanje k verski diskriminaciji, razpihovanje verskega sovraštva in nestrpnosti.

(2)

Prepovedana je neposredna in posredna diskriminacija zaradi verskega prepričanja, izražanja ali uresničevanja tega prepričanja.

(3)

Različno obravnavanje zaradi verskega prepričanja pri zaposlovanju in delu verskih ter drugih uslužbenk in uslužbencev (v nadaljnjem besedilu: uslužbenec) cerkva in drugih verskih skupnosti ne predstavlja diskriminacije, če zaradi narave poklicne dejavnosti v cerkvah in drugih verskih skupnostih ali zaradi vsebine, v kateri se izvaja, versko prepričanje predstavlja bistveno legitimno in upravičeno poklicno zahtevo glede na etiko cerkva in drugih verskih skupnostih.

4. člen

(laičnost države in enakopravnost cerkva in drugih verskih skupnosti)

(1)

Cerkve in druge verske skupnosti delujejo ločeno od države in so svobodne v svojem organiziranju ter pri izvajanju svojih dejavnosti. Država ne sme posegati v njihovo organiziranje in delovanje, razen v primerih, določenih z zakonom.

(2)

Cerkve in druge verske skupnosti imajo enake pravice in obveznosti. Vsaka cerkev ali druga verska skupnost je v svoji ureditvi neodvisna in samostojna. Država se zavezuje k polnemu spoštovanju tega načela v medsebojnih odnosih z njimi in k sodelovanju z njimi pri napredku človekove osebe in skupnega dobrega.

(3)

Država mora biti nevtralna do verskih prepričanj.

(4)

Država se ne sme izrekati o verskih vprašanjih.

5. člen

(cerkve in druge verske skupnosti kot splošno koristne organizacije)

(1)

Cerkve in druge verske skupnosti, ki se zavzemajo za duhovnost in človekovo dostojanstvo v zasebnem in javnem življenju, si prizadevajo za osmišljanje bivanja na področju verskega življenja in imajo hkrati tudi s svojim delovanjem pomembno vlogo v javnem življenju z razvijanjem svojih kulturnih, vzgojnih, izobraževalnih, solidarnostnih, karitativnih in drugih dejavnosti s področja socialne države, s katerimi bogatijo nacionalno identiteto in s tem opravljajo pomembno družbeno nalogo, so splošno koristne organizacije.

(2)

Država spoštuje identiteto cerkva in drugih verskih skupnosti in vzpostavlja z njimi odprt in trajen dialog ter razvija oblike trajnega sodelovanja.

6. člen

(temeljna načela delovanja cerkva in drugih verskih skupnosti)

(1)

Delovanje cerkva in drugih verskih skupnosti je svobodno, ne glede na to, ali se registrirajo ali pa delujejo brez registracije.

(2)

Delovanje cerkva in drugih verskih skupnosti mora biti v skladu s pravnim redom Republike Slovenije in javnosti znano. Cerkev ali druga verska skupnost sama v skladu s svojimi avtonomnimi pravili določi način obveščanja javnosti o svojem delovanju. Delovanje cerkve ali druge verske skupnosti ne sme nasprotovati morali in javnemu redu.

(3)

Registrirane cerkve in druge verske skupnosti so pravne osebe zasebnega prava. Pravico do pridobitve lastne pravne osebnosti imajo tudi njihovi sestavni deli.

7. člen

(opredelitev izrazov)

Izraza, uporabljena v tem zakonu, imata naslednji pomen:

1.

cerkev ali druga verska skupnost je prostovoljno, nepridobitno združenje fizičnih oseb iste veroizpovedi, ki se ustanovi z namenom javnega in zasebnega izpovedovanja te vere ter ima lastno strukturo, organe in avtonomna interna pravila, lastno bogoslužje ali drugo versko obredje in izpovedovanje vere;

2.

verski uslužbenec cerkve ali druge verske skupnosti je pripadnik registrirane cerkve ali druge verske skupnosti, ki se v svoji verski skupnosti izključno in v celoti posveča versko-obredni, versko-dobrodelni, versko-izobraževalni in versko-organizacijski dejavnosti v skladu z ureditvijo, predpisi, zahtevano izobrazbo in pooblastili vrhovnega organa svoje cerkve oziroma druge verske skupnosti.

II. URESNIČEVANJE VERSKE SVOBODE

8. člen

(združevanje)

Osebe istega verskega prepričanja imajo pravico, da zaradi uresničevanja svojega prepričanja ustanovijo cerkev ali drugo versko skupnost.

9. člen

(svoboda delovanja cerkva in drugih verskih skupnosti)

Cerkve in druge verske skupnosti se svobodno organizirajo in samostojno odločajo zlasti o:

1.

oblikovanju, sestavi, pristojnostih in delovanju svojih organov;

2.

notranji organiziranosti;

3.

imenovanju in pristojnostih svojih duhovnic in duhovnikov (v nadaljnjem besedilu: duhovniki) in drugih svojih verskih uslužbencev;

4.

pravicah in dolžnostih svojih pripadnic ali pripadnikov (v nadaljnjem besedilu: pripadniki), povezanih z izvajanjem vere, če s tem ne posegajo v njihovo versko svobodo;

5.

povezovanju oziroma udeležbi v medkonfesionalnih oblikah organiziranja s sedežem v Republiki Sloveniji ali v tujini.

10. člen

(verska vzgoja otrok)

(1)

Starši imajo pravico, da vzgajajo svoje otroke v skladu s svojim verskim prepričanjem. Pri tem morajo spoštovati njihovo telesno in duševno nedotakljivost.

(2)

Otrok, ki je dopolnil 15 let, ima pravico, da sam sprejema odločitve, povezane z versko svobodo.

11. člen

(varstvo osebnih podatkov)

Zbiranje in obdelava podatkov o verskem prepričanju posameznika sta dovoljena pod pogoji, ki so za obdelavo občutljivih osebnih podatkov določeni v zakonu, ki ureja varstvo osebnih podatkov.

12. člen

(prepoved delovanja cerkve ali druge verske skupnosti)

(1)

Cerkvi ali drugi verski skupnosti se s sodno odločbo prepove delovanje, če:

1.

s svojim delovanjem huje krši ustavo, spodbuja k narodni, rasni, verski ali drugi neenakopravnosti, k nasilju ali vojni ali razpihuje narodno, rasno, versko ali drugo sovraštvo oziroma nestrpnost ali preganjanje;

2.

njen namen, cilji ali način izvajanja verskega nauka, verskega poslanstva, verskih obredov ali druga dejavnost temelji na nasilju oziroma uporablja nasilna sredstva, ogroža življenje ali zdravje ali ogroža druge pravice in svoboščine pripadnikov cerkve oziroma druge verske skupnosti ali drugih oseb na način, s katerim hudo krni človekovo dostojanstvo;

3.

se ugotovi, da je njena izključna dejavnost doseganje pridobitnega namena ali izvajanje pridobitne dejavnosti.

(2)

Državni organi in nosilci javnih pooblastil, ki za razloge iz prejšnjega odstavka izvedo pri izvajanju svojih pooblastil, morajo državnemu tožilcu o tem podati prijavo.

(3)

Če državni tožilec na podlagi prijave ali po uradni dolžnosti oceni, da so razlogi dejansko podani, vloži pri pristojnem upravnem sodišču tožbo za prepoved delovanja.

(4)

Sodišče vodi postopek po določbah zakona, ki ureja upravni spor.

(5)

Postopek za prepoved delovanja je prednosten in hiter.

(6)

Določbe prejšnjih odstavkov veljajo tudi za neregistrirane cerkve in druge verske skupnosti, če gre za primer iz 1. ali 2. točke prvega odstavka tega člena.

(7)

Določbe prejšnjih odstavkov ne veljajo za primere, ko je podana odgovornost cerkve ali druge verske skupnosti za kaznivo dejanje po določbah predpisov, ki urejajo odgovornost pravnih oseb za kazniva dejanja.

III. REGISTRACIJA CERKVA IN DRUGIH VERSKIH SKUPNOSTI

13. člen

(registracija)

(1)

Cerkev ali druga verska skupnost se lahko registrira, če ima najmanj deset polnoletnih članov, ki so državljani Republike Slovenije ali tujci, ki imajo na njenem ozemlju prijavljeno stalno prebivališče.

(2)

Zahtevo za registracijo cerkve ali druge verske skupnosti poda njen zastopnik. Zahteva mora vsebovati naslednje podatke:

1.

ime cerkve ali druge verske skupnosti, izpisano v latinici, ki se mora razlikovati od imen drugih cerkva in drugih verskih skupnosti in ne sme biti zavajajoče;

2.

sedež in naslov sedeža cerkve ali druge verske skupnosti v Republiki Sloveniji;

3.

odtis žiga z imenom cerkve ali druge verske skupnosti, ki ga bo uporabljala v pravnem prometu.

(3)

Ob vložitvi zahteve za registracijo cerkve ali druge verske skupnosti vlagatelj plača upravno takso, skladno z zakonom, ki ureja upravne takse.

14. člen

(priloge k zahtevi)

Zahtevi za registracijo cerkve ali druge verske skupnosti mora cerkev ali druga verska skupnost priložiti:

1.a

seznam s podatki oseb iz prvega odstavka prejšnjega člena (osebno ime, EMŠO oziroma datum rojstva in spol, državljanstvo in naslov stalnega prebivališča) z njihovimi overjenimi podpisi;

2.

seznam s podatki zastopnikov cerkve oziroma druge verske skupnosti v Republiki Sloveniji (osebno ime, EMŠO oziroma datum rojstva in spol, državljanstvo ter naslov stalnega oziroma začasnega prebivališča, če v Republiki Sloveniji nima stalnega prebivališča) z njihovimi overjenimi podpisi;

3.

opis temeljev svojega verovanja v slovenskem jeziku, v katerem opredeli svoj verski nauk in svoje versko poslanstvo, svoje bogoslužje in druge verske obrede ter svoje morebitne verske praznike;

4.

temeljna verska besedila cerkve ali druge verske skupnosti v integralnem besedilu;

6.

akt o ustanovitvi cerkve ali druge verske skupnosti v Republiki Sloveniji;

7.

temeljni akt cerkve ali druge verske skupnosti, ki mora določati:

- ime in sedež cerkve ali druge verske skupnosti,

- pogoje in način včlanjevanja in prenehanja članstva v cerkvi oziroma drugi verski skupnosti,

- morebitne pravice in obveznosti članov,

- notranjo in teritorialno organiziranost cerkve ali druge verske skupnosti ter naziv notranjih organizacijskih struktur (v nadaljnjem besedilu: sestavni deli cerkve ali druge verske skupnosti),

- zastopanje cerkve ali druge verske skupnosti in njenih sestavnih delov,

- morebitni način imenovanja ali izvolitve in odpoklica svojih duhovnikov, redovnic in redovnikov (v nadaljnjem besedilu: redovniki) oziroma drugih verskih uslužbencev in drugega verskega osebja,

- financiranje cerkve ali druge verske skupnosti ter njenih sestavnih delov, način izvajanja nadzora nad razpolaganjem s premoženjem cerkve ali druge verske skupnosti ter nad finančnim in materialnim poslovanjem cerkve ali druge verske skupnosti,

- način prenehanja cerkve ali druge verske skupnosti ali njenega sestavnega dela in razpolaganje s premoženjem v tem primeru,

- način zagotavljanja javnosti dela cerkve oziroma druge verske skupnosti.

15. člen

(postopek registracije)

Zakon o verski svobodi (ZVS)

Časovnica