Pravilnik o vinu z oznako priznanega tradicionalnega poimenovanja - teran

1994. Pravilnik o vinu z oznako priznanega tradicionalnega poimenovanja - teran

Na podlagi 4. člena zakona o vinu in drugih proizvodih iz grozdja in vina (Uradni list RS, št.70/97) izdaja minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

P R A V I L N I K
o vinu z oznako priznanega tradicionalnega poimenovanja – teran

Ta pravilnik ureja, na podlagi strokovnega elaborata "Elaborat za zaščito vina s priznanim tradicionalnim poimenovanjem – teran PTP", pridelavo in promet grozdja ter mošta, namenjenega pridelavi v vino teran s priznanim tradicionalnim poimenovanjem, ter pridelavo in promet vina teran s priznanim tradicionalnim poimenovanjem (v nadaljnjem besedilu: vino teran PTP).

Pridelava vina teran PTP po tem pravilniku obsega pridelavo grozdja, mošta, vina in stekleničenje vina.

Vino teran PTP je rdeče, suho, mirno vino z zmerno vsebnostjo alkohola in vonjem in okusom po gozdnih sadežih. Barva vina teran PTP je intenzivna, rubinasto rdeča, lahko z vijoličnimi odtenki, vino ima značilno višjo vsebnost mlečne in ostalih organskih kislin ter polifenolnih snovi.

Na lastnosti in značaj vina teran PTP vplivajo predvsem rdeča kraška zemlja (jerina ali terra rossa), sorta grozdja refošk, ki se na njej goji, kraško podnebje z burjo ter tradicionalni postopki pridelave tega vina.

Vino teran PTP se prideluje le na območju podokoliša Kraške planote, znotraj vinorodnega okoliša Kras.

Meja vinorodnega podokoliša Kraška planota poteka od slovensko-italijanske državne meje na hribu Veliki Medvedjak (kota 472), preko kote 463 (Mali Medvedjak), kote 464 (Lenivec) in kote 484 (Tabor). Nato se meja spusti navzdol mimo Gradišča v Sežani, prečka cesto Sežana-Štorje, obkroži Vidmaršče in se obrne naravnost proti severu do železniške proge Sežana-Divača. Po tej progi poteka meja do vasi Merče, objame Merče in Plešivico ter gre naravnost čez železniško progo Sežana-Divača proti severu, mimo naselja Žirje do vzpetine Predlovec (kota 421). Nato gre meja po južni meji k.o. Štorje do plastnice 500 m, zavije proti severu na plastnico 400 m ter poteka po njej prek Struge in magistralne ceste Senožeče-Sežana, vse do lokalne ceste Majcni-Griže (vzpetina Brdo nad Majcni – kota 437). Nato poteka meja naprej po tej cesti proti severu do reke Raše, se usmeri po tej reki navzgor do Grižanskega potoka, obide vas Griže in poteka po Grižanskem potoku navzgor do plastnice 450 m. Meja poteka naprej po tej plastnici pod zaselki Razguri in Bogo, se nato spusti na plastnico 400 m in poteka po njej pod zaselkom Dolenje do vasi Ravnje, kjer se pri koti 374 spusti v dolino do točke, kjer magistralna cesta Manče-Kobdilj prečka reko Rašo. Meja se nato vzpne po tej cesti navzgor do plastnice 300 m, objame naselji Kobdilj in Štanjel ter poteka po njej do ceste Branik-Dutovlje. Od tu se meja spušča po tej cesti do odcepa lokalne ceste proti zaselku Lukovec. Meja se nato nadaljuje po tej cesti, objame Lukovec, gre po lokalni poti pod Tolstim vrhom (kota 366) proti zahodu ter nad naseljem Mali Dol prečka Žlebinje in Komenšček. Nad Komenščkom preide meja na plastnico 400 m in gre po njej nad naseljem Škrbina do Železnih vrat (kota 445 – preval na cesti Lipa-Tabor pri Prvačini), zavije nekaj časa po tej cesti proti Lipi in tik pred Lipo zopet preide na plastnico 400 m. Po njej gre meja naprej nad vasmi Lipa, Temnica in Novelo (pod vzpetinama Tabor in Griža) ter se izpod Griže (kota 431) v ravni črti priključi na poljsko pot Novelo-Podnakušnik. Nato meja poteka čez Gmajne, nad naseljema Segeti in Lokvica, pri odcepu za Lokvico prečka cesto Opatje selo-Miren in se priključi na slovensko-italijansko državno mejo, po kateri poteka zopet do izhodiščne točke na Velikem Medvedjaku.

Grozdje za vino teran PTP se prideluje le iz grozdja sorte refošk, na absolutnih vinogradniških legah.

Absolutne vinogradniške lege, na katerih se prideluje grozdje za vino teran PTP, so tiste vinogradniške lege Kraške planote:

katerih tla so nastala s preperevanjem krednih in deloma eocenskih apnenčastih kamenin in so po tipu tal rdeče rjava sprana tla, ki se imenujejo jerina ali terra rossa;

ki so zračne in ne smejo ležati v depresijah vrtač.

Vino teran PTP se prideluje po načelih integrirane pridelave grozdja in vina.

Za gojenje grozdja sorte refošk za pridelavo vina teran PTP se uporablja gojitvena oblika kraški latnik ali šparonske gojitvene oblike.

Za pridelavo grozdja za vino teran PTP mora biti gostota sajenja trsov, preračunana iz sadilne razdalje, kot sledi:

pri gojitveni obliki kraški latnik: večja od 2800 trsov na hektar,

pri šparonski gojitveni obliki: večja od 3500 trsov na hektar.

Za pridelavo grozdja za vino teran PTP se mora na trsih sorte vinske trte refošk, poleg spomladanske rezi vinograda, opraviti tudi vsa zelena dela, in sicer zlasti: pletev, odstranjevanje slabo razvitih grozdičev, prikrajševanje in privezovanje mladic, odstranjevanje odvečnih zalistnikov, vršičkanje in čiščenje listja.

Pridelek grozdja za vino teran PTP ne sme preseči 9000 kg na hektar. V posameznem letu, vendar v 5 letih največ dvakrat, je lahko pridelek večji za največ 20%.

Minimalna sladkorna stopnja ob trgatvi grozdja za vino teran PTP oziroma minimalna vsebnost pričakovanega naravnega alkohola za vino teran PTP je 70° OE ali 9,33 vol% naravnega alkohola, oziroma za posamezno leto tudi večja, če tako določi pooblaščena organizacija, ki spremlja dozorevanje grozdja (v nadaljnjem besedilu: pooblaščena organizacija), v skladu s pravilnikom o kontroli kakovosti grozdja v času trgatve (Uradni list RS, št. 68/99).

Če so v posameznem letu vremenske razmere za dozorevanje grozdja za vino teran PTP še posebej neugodne, lahko pooblaščena organizacija izjemoma, za točno določeno količino grozdja, dovoli trgatev grozdja za vino teran PTP, ki ob trgatvi dosega najmanj 67° OE ali 8,87 vol% naravnega alkohola.

Ob trgatvi morajo biti skupne kisline v moštu, izražene kot vinska kislina, med 10,0 g/liter in 18,0 g/liter mošta, pH vrednost najmanj 2,9, puferna kapaciteta pa največ 90 mM/l/pH.

Grozdje za vino teran PTP, ki se v skladu z drugo alineo prvega odstavka 20. člena tega pravilnika označi kot izbrani teran PTP (v nadaljnjem besedilu: izbrani teran PTP) mora ob trgatvi dosegati najmanj 80° OE ali 10,85 vol% naravnega alkohola in mora biti ob trgatvi pregledano kot grozdje za vrhunsko vino z zaščitenim geografskim poreklom, v skladu s pravilnikom iz prvega odstavka tega člena.

Grozdje za vino teran PTP mora biti ob trgatvi zdravo in nepoškodovano. Dovoljen delež poškodovanega grozdja znaša do 10%, izjemoma v posameznih letinah, ko so naravne razmere še posebej neugodne, pa največ do 20%, kar mora predhodno odobriti pooblaščena organizacija.