Uredba o tehničnih normativih in pogojih za...

2084. Uredba o tehničnih normativih in pogojih za projektiranje cestnih predorov v Republiki Sloveniji

Na podlagi drugega odstavka 39.a, prvega, drugega in tretjega odstavka 39.b člena Zakona o javnih cestah (Uradni list RS, št. 33/06 – uradno prečiščeno besedilo) ter za izvrševanje Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 102/04 – uradno prečiščeno besedilo, 14/05 – popravek, 92/05, 93/05 – ZVMS in 111/05 – odl. US) izdaja Vlada Republike Slovenije

U R E D B O
o tehničnih normativih in pogojih za projektiranje cestnih predorov v Republiki Sloveniji

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(vsebina in veljavnost uredbe)

(1)

Ta uredba določa tehnične zahteve, pogoje in normative, ki jih je treba upoštevati pri izdelovanju projektne in tehnične dokumentacije, namenjene za gradnjo, uporabo in vzdrževanje cestnih predorov (v nadaljnjem besedilu: projektiranje cestnih predorov), da se zagotovi prometna varnost in ekonomičnost gradnje, uporabe in vzdrževanja cestnih predorov.

(2)

Pri projektiranju cestnih predorov se glede sestave, vsebine in oblike projektne in tehnične dokumentacije, namenjene za gradnjo, uporabo in vzdrževanje cestnih predorov, uporabljajo določbe predpisov, ki urejajo izdelovanje projektne in tehnične dokumentacije za gradnjo, uporabo in vzdrževanje objektov, določbe predpisov o javnih cestah, ki urejajo tehnične specifikacije, in določbe predpisov, ki urejajo izdelovanje rudarskih projektov za gradnjo in uporabo podzemnih prostorov, če ni s to uredbo določeno drugače.

(3)

Določbe te uredbe se glede konstrukcij, gabaritov in opreme smiselno uporabljajo tudi pri izdelovanju projektne in tehnične dokumentacije za gradnjo, uporabo in vzdrževanje podvozov, namenjenih motornemu oziroma kombiniranemu cestnemu prometu in podhodov za peš ter kolesarski promet.

(4)

Ta uredba prenaša v slovenski pravni red določbe Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2004/54/ES z dne 29. aprila 2004 o minimalnih varnostnih zahtevah za predore v vseevropskem cestnem omrežju (UL L št. 167 z dne 30. 4. 2004, str. 39; v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2004/54/ES).

(5)

Ta uredba upošteva postopek informiranja v skladu z Direktivo 98/34/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. junija 1998 o določitvi postopka za zbiranje informacij na področju tehničnih standardov in tehničnih predpisov (UL L št. 204 z dne 21. 7. 1998, str. 37), ki je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 98/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. julija 1998 o spremembi Direktive 98/34/ES o določitvi postopka za zbiranje informacij na področju tehničnih standardov in tehničnih predpisov (UL L št. 217 z dne 5. 8. 1998, str. 18).

(6)

Glede postopkov in vsebin odobritve projektne zasnove, varnostne dokumentacije, dajanja v obratovanje, sprememb in obdobnih vaj za predore je treba upoštevati zahteve, ki so določene v Prilogi II, ki je sestavni del te uredbe.

2. člen

(pomen izrazov)

(1)

Izrazi, uporabljeni v tej uredbi, imajo enak pomen kot v tehničnih predpisih posamezne stroke, udeležene pri projektiranju, gradnji, upravljanju in vzdrževanju predorov.

(2)

Drugi izrazi, uporabljeni v tej uredbi, imajo naslednji pomen:

1.

"cestni predor" je podzemni gradbeni objekt v trasi ceste, s katerim se omogoča:

-

ohranjanje poteka ceste v predpisanih mejah geometrijskih in tehničnih elementov ceste skozi reliefne pregrade,

-

zagotavljanje zaščite okolja ceste pred čezmernimi škodljivimi vplivi cestnega prometa,

-

izvedba podzemnega poteka ceste na območjih, na katerih je zaradi krajinskih ali urbanih značilnosti ali drugega pomembnega elementa rabe prostora ni mogoče zgraditi na površini;

2.

"pokriti vkop" je podzemni gradbeni objekt obokane ali pravokotne oblike v trasi ceste, ki je izveden v vkopu in naknadno zasut;

3.

"galerija" je gradbeni objekt, praviloma pravokotne ali ločne oblike, ki je zgrajen po sistemu odprte gradnje na lavinsko (sneg, kamenje) ogroženih mestih v trasi ceste. Galerija je lahko zasuta, delno zasuta ali nezasuta. V zunanji steni so navadno izdelane odprtine v obliki oboka ali pravokotnika. Zahteve za izvedbo stene z odprtinami so iste kakor za izvedbo stebričaste vmesne stene;

4.

"podvoz" je gradbeni objekt v cestnem telesu, ki omogoča višinsko ločeno križanje ceste z drugimi prometnicami (pot, cesta, železniška proga) tako, da druga prometnica poteka pod cesto. Krovna konstrukcija podvoza je načelno hkrati že podlaga voziščne konstrukcije ceste, lahko pa je med njima zgrajen še del nasipa;

5.

"podhod" je gradbeni objekt, po obliki in izvedbi enak podvozu, omogoča pa višinsko ločeno križanje ceste s pešpotjo in/ali kolesarsko potjo ali s površino, ki omogoča prehajanje visoke divjadi;

6.

"bazni predor" je predor, ki poteka skozi greben čim bolj pravokotno na plastnice terena brez spreminjanja vertikalnega poteka ceste (iz doline v dolino). Niveleta ceste med vstopnim in izstopnim delom je v čim blažjem nagibu, vendar nikdar v kadunjasti izvedbi;

7.

"slemenski predor" je predor, ki poteka skozi greben čim bolj pravokotno na plastnice terena na višini, do katere je še možno dvigniti niveleto ceste. Niveleta načelno poteka pred predorom in za njim v vzponu oziroma padcu, tako da v predoru doseže najvišjo nadmorsko višino na tistem območju;

8.

"pobočni predor" je predor, ki poteka skozi pobočje prečno na padnice terena. Niveleta ceste med vstopnim in izstopnim delom je v čimblažjem nagibu, vendar v nobenem delu v kadunjasti izvedbi;

9.

"depresijski predor" je predor, ki poteka v ravninskem terenu pod večjimi vodotoki ali pod območjem posebne rabe v prostoru. Niveleta ceste je v takem predoru projektirana z eno ali več konkavnimi zaokrožitvami, uvedenimi med vstopno tangento v padcu k predoru in izstopno tangento v vzponu od predora. Zahtevani so posebni ukrepi in oprema za odvodnjavanje predora in za odvajanje škodljivih plinov;

10.

"enosmerni predor" je predor, pri katerem vožnja v predorski cevi poteka na vseh prometnih pasovih v isto smer. Hitrost vožnje skozenj je omejena na največ 100 km/h;

11.

"dvosmerni predor" je predor, pri katerem promet v predorski cevi poteka v dveh nasprotnih smereh. Med njima je treba predvideti dodatno zaščitno širino 0,50 m. Hitrost vožnje skozi dvosmerni predor je omejena na največ 80 km/h;

12.

"enopasovni predor" je predor, ki ima samo en vozni pas. Praviloma se uporablja pri enosmernih enopasovnih krakih vozlišč in cestnih priključkov, za druge potrebe pa le izjemoma, če se s posebno študijo dokaže zadostna prometna varnost in deluje pod posebnim prometnim režimom (semafor, razširjeno vozišče ipd.);

13.

"dvopasovni predor" je predor, ki ima dva vozna pasova, namenjena za enosmerni ali dvosmerni promet;

14.

"večpasovni predor" je predor, ki ima več prometnih pasov. To so lahko trije vozni pasovi ali pa dva vozna in en dodatni pas. Večpasovni predor je praviloma največ tripasoven. Izjema so primeri, ko se v predoru priključujejo oziroma izključujejo kraki cestnega priključka;

15.

"enocevni predor" je predor, ki ima eno samo predorsko cev. Kadar je izveden kot prva faza gradnje dvocevnega predora, je treba pri načrtovanju predvideti ukrepe, ki omogočajo nemoteno zgraditev druge cevi;

16.

"dvocevni predor" je predor, ki ima dve predorski cevi, po katerih praviloma poteka enosmerni promet. Cevi predora sta razmaknjeni in praviloma vzporedni;

17.

"večcevni predor" je predor, ki ima več kakor dve cevi. Raba cevi je lahko različna za vsak primer posebej (dvocevni predor s podzemnimi kraki cestnega priključka, dodatna cev za pešce oziroma kolesarje, kombinirani cestni in železniški predor ipd.);

18.

"prečnik" je predor, ki povezuje dve cevi dvo- ali večcevnega predora. Omogoča zasilno preusmeritev prometa oziroma umik ljudi v izjemnih primerih in se uporablja kot pomožni objekt pri vzdrževanju predora. Dimenzije prereza so odvisne od namena uporabe;

19.

"kratki predor" je predor dolžine do 200 m. Geometrijski elementi cestne osi so omejeni samo s preglednostjo, pri preseganju prečnega nagiba za 4 odstotke je treba razširiti obok predora, širina vozišča poteka skozi predor v nespremenjeni sestavi in dimenzijah, hitrost pa ni posebej omejena;

20.

"srednje dolgi predor" je predor dolžine od 200 do 1000 m. Horizontalni elementi so omejeni s preglednostjo in maksimalnim prečnim nagibom 4 odstotke, vzpon nivelete je omejen, sestav in dimenzija elementov vozišča sta lahko spremenjena, hitrost je omejena;

21.

"dolgi predor" je predor dolžine nad 1000 m. Horizontalni elementi so omejeni s preglednostjo in maksimalnim prečnim nagibom 4 odstotke, vzpon nivelete je minimalen in na ravni zagotavljanja odvodnjavanja, sestav in dimenzije elementov vozišča so praviloma preurejeni in prilagojeni, hitrost je omejena;

22.

"oprema predora" so naprave, ki zagotavljajo nemoten in prometno varen potek prometa v delno omejenih razmerah, hkrati pa omogočajo izvedbo posebnih ukrepov v posebnih razmerah. K tej opremi se štejejo tudi elementi, ki so nameščeni na cestišču na potrebni razdalji pred vhodom v predor;

23.

"odprta gradnja" je način izvedbe, pri katerem se podzemni gradbeni objekti deloma ali v celoti zgradijo v odprtem vkopu in naknadno zasujejo;

24.

"odprta trasa" je del ceste zunaj območja podzemnih gradbenih objektov;

25.

"smerno vozišče" je vsako izmed obeh vozišč dvosmerne ceste, na kateri sta vozišči za posamezno smer vožnje fizično ali samo s talno signalizacijo ločeni med seboj, in je pri normalnem obratovanju ceste namenjeno izključno samo za vožnjo ali v eni ali v drugi smeri;

26.

"vozni pas" je prometni pas, ki poteka po desni strani vozišča in je pri normalnem obratovanju ceste namenjen za vožnjo v eni smeri. Odvisno od vrste ceste je na vozišču lahko en, dva ali več voznih pasov. Na dvosmerni dvopasovni cesti se posamezen vozni pas lahko uporablja tudi za prehitevanje v nasprotni smeri, kjer in kadar je to tehnično in prometno mogoče in dovoljeno;

27.

"prehitevalni pas" je prometni pas na vozišču, ki poteka po levi strani vzdolž enega ali več voznih pasov in je pri normalnem obratovanju ceste namenjen za prehitevanje, pri močno zgoščenem prometnem toku pa tudi kot dodatni vozni pas;

28.

"portal" je začetek oziroma konec predora na prehodu v odprto traso. V širšem pomenu je portalno območje tisti del odprte trase pred predorom, kjer so nameščeni objekti, oprema in naprave, potrebne za nemoteno in varno uporabo predora;

29.

"začasni portal" predstavlja stacionažo začetka podzemnega izkopa predora. Del predora med začasnim in končnim portalom je zgrajen kot galerija ali pokriti vkop;

30.

"vmesna stena" je srednja podporna konstrukcija pri dvo- ali večcevnih pokritih vkopih, galerijah in podvozih v pravokotni obliki, izvedena kot zid ali s stebri. Če je izvedena s stebri, mora biti spodnji del med stebri do višine 1,20 m izpolnjen z vmesnim polnim ali votlim zidom (parapetom) enake debeline kakor stebri, da je zunanja površina po celi dolžini stene ravna. V objektih, ki so namenjeni za vozno hitrost do 80 km/h, se ravnost med stebri namesto z vmesnim zidom lahko deseže z namestitvijo večlamelne varnostne ograje;

31.

"odstavna niša" je prostor v podzemnem gradbenem objektu za zaustavljanje vozil v nuji, kadar odstavni pas ni predviden. Zgrajena je na desni strani vozišča v smeri vožnje in je glede na vrsto prometa skozi objekt opremljena z dodatno opremo;

32.

"čistilna niša" je manjši pomožni prostor v steni predora, namenjen vzdrževanju drenažnega sistema in sistema odvodnjavanja predora;

33.

"dolžina predora" je določena z dolžino najdaljšega voznega pasu, kjer je ta povsem nadkrit;

34.

"TEN" je kratica za vseevropsko prometno mrežo (Trans European Network);

35.

"geotehnični del projekta predora" so računski modeli in načrti izkopa ter podgradnje, s katerimi se zagotavlja, da predor izpolnjuje bistvene zahteve v danih geološko-geotehničnih razmerah.

(3)

Izrazi, uporabljeni v tej uredbi, katerih pomen ni določen v prvem in drugem odstavku tega člena, imajo enak pomen, kot ga določajo predpisi, ki urejajo javne ceste, varnost cestnega prometa in projektiranje cest, ter predpisi s področja urejanja prostora, graditve objektov, gradbenih proizvodov in opravljanja geodetske dejavnosti.

3. člen

(sestavni deli predora)

(1)

Osnovni sestavni deli predora so:

-

gradbeni objekt predora,

-

cestno telo v predoru,

-

oprema predora.

(2)

Gradbeni objekt predora je gradbena konstrukcija, ki omogoča zgraditev ceste ali poti skozi naravne reliefne pregrade ali pod drugimi objekti in sestoji iz:

-

izkopa,

-

podpornih elementov hribine,

-

obloge predora ali gradbene konstrukcije pri izvedbah v odprtem vkopu,

-

portalov oziroma portalnih zgradb,

-

prečnikov (dvo- ali večcevni predori),

-

površin in objektov za vzdrževanje in upravljanje predora ter organizacijo vodenja prometa skozi predor,

-

drugih gradbenih konstrukcij (npr. vodni rezervoar, tlačni cevovod, izhodi na prosto).

(3)

Vrsta in obseg sestavnih delov predora sta odvisna od vrste predora in namena.

(4)

Cestno telo v predoru je gradbena konstrukcija, namenjena za potrebe cestnega prometa, in sestoji iz:

-

spodnjega ustroja (utrditev temeljnih tal ali zasutje ali polnilni beton pri talnem oboku predora),

-

zgornjega ustroja (vozišče, razdelilni oziroma zaščitni pasovi in neprometni pasovi),

-

naprav za odvodnjavanje cestišča in spodnjega ustroja.

(5)

Vrsta in obseg sestavnih delov cestnega telesa v predoru sta odvisna od vrste izvedbe gradbenega objekta predora, kategorije ceste in prometnega namena ceste (vozila in drugi uporabniki).

(6)

Oprema predora so naprave, napeljave in ureditve v predoru in zunaj njega, ki zagotavljajo nemoteno delovanje in vzdrževanje gradbenega objekta predora in prometa skozenj, in sicer:

-

naprave za odvodnjavanje hribinske vode,

-

naprave za prezračevanje predora,

-

napeljave in elementi za razsvetljavo cestišča,

-

napeljave in naprave za varstvo pred požarom,

-

prometna oprema (signalizacija, smerniki, varnostne ograje – po potrebi) v odvisnosti od kategorije ceste in količine prometnega toka,

-

napeljave in naprave za zagotavljanje varnosti (klic v sili, videonadzor, sistem samodejnega zaznavanja izrednih dogodkov, predorske radijske naprave, specialna prometna signalizacija in oprema, ozvočenje),

-

napeljave in naprave za pošiljanje radijskih in telefonskih signalov (antene),

-

objekti in napeljave za energetsko napajanje (glavno in zasilno).

(7)

Vrsta in obseg sestavnih delov opreme predora sta odvisna od vrste izvedbe gradbenega objekta predora, kategorije ceste in prometnega namena ceste (vozila in drugi uporabniki).

(8)

Oblika, obseg in kakovost ter izdelava sestavnih delov predora se določajo s tehničnimi pravilniki, standardi, tehničnimi specifikacijami za posamezno vrsto del, odvisni pa so od geološko-geomehanskih in hidrogeoloških razmer v hribini, lokacije in smernega položaja predora, kategorije predora (razred opreme predora), kategorije ceste, vrste ceste (v naselju ali zunaj njega), vrste prometa skozi predor (motorna vozila, drugi udeleženci, kombinirano) in količine prometnega toka.

II. RAZVRŠČANJE PREDOROV IN OSNOVNA NAČELA

4. člen

(razvrščanje predorov glede na dolžino)

(1)

Predori se zaradi pomembnih razlik pri učinku dolžine predorov na psihofizično stanje in odzive voznikov, zaradi razlik pri uporabi geometrijskih in tehničnih elementov pri ureditvi ceste skozi predor in zaradi pomembnih razlik pri gradnji predora, delijo na kratke, srednje dolge in dolge.

(2)

Kratki predor ima dolžino do 200 m. Skozenj poteka cesta v nespremenjeni sestavi normalnega prečnega profila, v dimenzijah, kakršne so uporabljene na odprti trasi te ceste, hitrost pa ni posebej omejena. Ne glede na določbo prejšnjega stavka mora biti niveleta ceste skozi predor izvedena po določbah iz 11. člena te uredbe. Zagotovljena mora biti neprekinjena zaustavitvena preglednost (zadostna velikost horizontalnih geometrijskih elementov ceste ali razširjen profil ali omejena vozna hitrost).

(3)

Srednje dolgi predor ima dolžino od 200 do 1000 m. Horizontalni geometrijski elementi osi ceste so omejeni s preglednostjo in maksimalnim prečnim nagibom 4 odstotke. Vzpon nivelete je omejen v skladu z določbami 12. člena te uredbe. Sestav in dimenzije elementov vozišča (prečni profil) so lahko spremenjeni. Hitrost je omejena na največ 80 km/h v dvosmernih predorih oziroma 100 km/h v enosmernih.

(4)

Dolgi predor ima dolžino nad 1000 m. Horizontalni geometrijski elementi osi ceste so omejeni s preglednostjo, maksimalnim prečnim nagibom 4 odstotke ter s pogoji iz 10. in 11. člena te uredbe. Vzpon nivelete je minimalen na ravni zagotavljanja odvodnjavanja, niveleta pa izvedena v skladu z določbami 12. člena te uredbe. Sestav in dimenzije elementov vozišča (prečni profil) so lahko spremenjeni. Hitrost je omejena na največ 80 km/h v dvosmernih predorih oziroma 100 km/h v enosmernih.

(5)

V drugem, tretjem in četrtem odstavku tega člena navedene mejne dolžine predorov niso strogo določene in so namenjene predvsem za planiranje predorov.

(6)

V drugem in tretjem odstavku tega člena navedeni zgornji mejni dolžini predorov se pri predorih v urbanem okolju in pri kratkih predorih zunaj urbanega okolja lahko iz funkcionalnih, prostorskih, prometnovarnostnih in geoloških razlogov tudi povečata, vendar ne več kakor na dvakratno navedeno zgornjo dolžino. V takem primeru se sme določbe za izbiro geometrijskih elementov ceste po manj zahtevnem kriteriju, zlasti nivelete, uporabiti samo, če se izbere in dokaže zadostno prezračevanje predora.

5. člen

(osnovna načela pri načrtovanju cestnih predorov)

(1)

Pri načrtovanju predorov je treba uskladiti različne zahteve in omejitve, ki izhajajo iz pogojev gradnje in uporabe sodobnih predorov.

(2)

Predore projektira, gradi in nadzira ter vzdržuje za to usposobljeno in izkušeno osebje.

(3)

Predor mora izpolnjevati zastavljene funkcionalne zahteve. Omogočati mora pretok predvidenega števila vozil s predvideno vozno hitrostjo, pri čemer morajo biti izpolnjeni vsi predpisani pogoji za varnost v cestnem prometu.

(4)

Predori morajo biti načrtovani in izdelani tako, da je zagotovljena varnost uporabnikov in vzdrževalcev pri normalni uporabi in v izjemnih primerih.

(5)

Predor mora biti načrtovan in zgrajen tako, da so negativni vplivi na okolje med gradnjo in obratovanjem čim manjši.

(6)

Pri projektiranju podzemne zgradbe je treba upoštevati razmere v hribini, vključno s hidrogeologijo in lokalno tektoniko, saj lahko razmere v tleh močno vplivajo na horizontalni in vertikalni potek trase, obliko, prečni prerez ali celotno velikost predora.

(7)

Pri načrtovanju predora je treba izbrati ustrezno tehnologijo izkopa in podgradnje. Gradnja predora mora upoštevati ekonomiko, učinkovitost in varnost. V projektu je treba predvideti tudi druge postopke za izvedbo del, kakršna so: izdelava začasnih rovov, dostopi na gradbišče, razporeditev in organizacija delovišč, določitev deponij izkopanega materiala.

(8)

Z načrtom predora mora biti predvideno in zagotovljeno ustrezno vzdrževanje vseh predorskih sistemov in naprav.

(9)

Zahteve iz prejšnjih odstavkov tega člena morajo zadostiti določbam veljavnih nacionalnih in mednarodnih predpisov in standardov o načrtovanju in gradnji predorov.

(10)

Kadar so predori v zaporedju (sistem predorov), se oprema za nadzor in vodenje oziroma upravljanje prometa načrtuje skladno za celoten sistem predorov.

(11)

Na cestah zunaj sistema TEN se uporablja enaka oprema predorov kakor v sistemu TEN. V urbanih sredinah, kjer so vrste uporabnikov predora lahko tudi drugačne (pešci in kolesarji) in je normalni prečni prerez ceste skozi predor temu prilagojen, je treba obseg opreme predora določiti v projektu za vsak primer posebej. Kadar se predvidi skromnejša oprema od tiste v sistemu TEN, se v predoru obvezno omeji hitrost. Če je v njem samo motorni promet, se hitrost omeji na največ 70 km/h in na 50 km/h, če je namenjen tudi drugim uporabnikom.

(12)

Kadar število težkih tovornjakov s skupno maso nad 3,5 t presega 15 odstotkov povprečnega letnega dnevnega prometa ali je širina voznega pasu manjša od 3,5 m in je maksimalni nagib nivelete v predoru večji od 3 odstotkov, je treba narediti posebno analizo ocene tveganja, s katero se ugotovi potreba po vgradnji zahtevnejše opreme v predoru.

(13)

Kadar se enocevni predor načrtuje kot prva faza, mora projektna rešitev izhajati iz končne zasnove objekta (dvocevni predor) in vsebovati vse potrebne končne oziroma začasne gradbene in prometne ukrepe, ki omogočajo nadaljevanje gradnje.

(14)

V predorih, namenjenih za kombinirani promet (za vozila ter pešce oziroma kolesarje), je treba obe vrsti prometa med seboj fizično ločiti. Izjema so predori v mestih, v katerih je dovoljena največja hitrost vozil 50 km/h.

(15)

Pri projektiranju in gradnji predorov je dopustno uporabiti alternativne rešitve, če se dokaže, da z njimi predlagane rešitve zagotavljajo vsaj enako ali višjo raven varnosti in uporabnosti pri gradnji in uporabi predora.

(16)

V primerih iz prejšnjega odstavka je uporaba standardov, smernic in tehničnih specifikacij, ki jih določa ta uredba, neobvezna.

III. CESTA V PREDORU

6. člen

(splošna določila za ureditev ceste na območju predora)

(1)

Dimenzije in sestav elementov horizontalnega poteka osi ceste, nivelete in normalnega prečnega profila ceste se določijo v skladu s tehničnimi predpisi za projektiranje cest.

(2)

Vrste in sestav elementov prečnega prereza cestnega telesa (karakteristični prečni prerez) na območju predora se določijo v skladu s tehničnimi predpisi za projektiranje cest.

(3)

Na območju predora je treba izbrati take dimenzije elementov osi ceste, ki zagotavljajo:

-

predvideno prepustnost ceste,

-

ustrezno zaustavitveno preglednost na vsakem od voznih pasov,

-

največji prečni nagib vozišča 4 odstotke,

-

čimmanjše emisije izpušnih plinov,

-

gravitacijsko odvodnjavanje z izjemo pri depresijskih predorih in

-

čimbolj neovirano priključevanje in izključevanje ter menjavo prometnih pasov.

(4)

Če obstajajo utemeljeni ekonomski ali prostorski razlogi in je izbrana zasnovalna hitrost za dimenzioniranje elementov ceste višja od najvišje dopustne za vožnjo skozi predor, se na območju predora dimenzije elementov prečnega prereza lahko zmanjšajo na velikost, ki jo za dopustno hitrost določajo tehnični predpisi za projektiranje cest.

(5)

Niveletni potek ceste na območju predora je omejen glede na dolžino predora.

(6)

Dodatne pasove (pas za počasni promet, izvozni oziroma uvozni kraki priključka ipd.) je treba projektirati s povečanimi dolžinami pasov in na način, predpisan s to uredbo.

(7)

Pri dvocevnih predorih na cestah s po smeri ločenima voziščema je treba pred obema portaloma predvideti portalni ploščadi. Dolžina območja portalnih ploščadi ne sme biti krajša od 10-kratne širine sredinskega ločilnega pasu, vendar ne manj kakor 150 m, da je tam še mogoče izvesti prehod prek tega pasu za primer začasne zapore ene izmed predorskih cevi in za hiter dostop reševalnih vozil v obe predorski cevi.

(8)

Portalna ploščad se lahko opusti, če je ustrezen prehod med voziščema urejen na drugem mestu na isti strani posamezne predorske cevi ali za to obstajajo drugi utemeljeni razlogi.

(9)

Kadar je vodenje prometa skozi predor posebej nadzorovano, je treba pred vsaj enim izmed portalov vsake predorske cevi predvideti površino za namestitev kontrolnega objekta in spremljajoče signalizacije. Velikost take površine in njena lokacija se predvidita za vsak primer posebej v projektu.

(10)

Pri določanju razmika predorskih cevi je treba upoštevati geološke in geotehnične pogoje. Načelno vodilo je, da razdalja med osema obeh ločenih vozišč (cevi) ni manjša od trikratne velikosti premera posamezne cevi.

(11)

Pri načrtovanju ceste se je treba izogibati vodenju predorske cevi vzporedno s pobočjem (pobočni predor), če je nadkritje predora premajhno, da bi bili hribinski pritiski okrog predorske cevi vsaj približno izenačeni.

(12)

Pri načrtovanju ceste se je treba izogibati vodenju predorske cevi pod območji pozidave, če je višina nadkritja nad predorsko cevjo manjša od štiri do pet premerov prečnega prereza cevi. Pri tem šteje, da se kot zgornja meja nadkritja upoštevajo višinske točke, na katerih so temelji zidanih objektov.

(13)

Pri načrtovanju ceste se je treba izogibati vodenju predorske cevi pod izjemno visokim nadkritjem (nad 1000 m) in zelo nizkim nadkritjem (manj kakor 1,5-kratnik premera predorske cevi), če z geotehničnim mnenjem ni ugotovljeno drugače.

(14)

Na območju predora se je treba, razen za potrebe odstavnih niš in priključevanja oziroma izključevanja krakov priključka, izogibati vsakršnim ukrepom, ki bi povzročali ali zahtevali več kakor enkratno spreminjanje profila cevi.

7. člen

(število cevi predora in fazna gradnja)

(1)

Število cevi ter število prometnih in drugih pasov v posamezni cevi je odvisno od zasnove normalnega prečnega profila ceste. Število prometnih pasov v predoru mora biti najmanj enako številu pasov na odprti trasi, razen kadar se večcevni predor iz ekonomskih ali drugih utemeljenih razlogov gradi po fazah.

(2)

Kadar promet po petnajstletni prometni napovedi preseže 10.000 vozil na dan na vsak vozni pas, je treba načrtovati dvocevni predor.

(3)

Kot prva faza se šteje kompletna zgraditev ene cevi predvidenega dvocevnega predora, izvedena tako, da omogoča dograditev v dvocevni predor, prometno pa urejena za začasen dvosmerni promet. Kadar se gradi fazno, morajo biti projektne rešitve za predhodne faze izpeljane iz zasnove projekta za končno fazo. Ta zasnova mora biti priložena gradbenotehnični dokumentaciji za posamezno fazo gradnje.

(4)

Prva faza – ena predorska cev za dvosmerni promet na sicer dvovoziščni cesti – se načrtuje za največ tisto obdobje, v katerem predvidena dnevna količina prometa na posameznem prometnem pasu ne bo presegla 10.000 vozil.

8. člen

(potek osi ceste v predoru)

(1)

Linija osi ceste na območju predora poteka po sredini vozišča, ne glede na število prometnih pasov in smer vožnje na njih.

(2)

Pri cestah s po smeri vožnje ločenima voziščema se linija osi ceste na območju dvocevnega predora vodi skozi vsako cev posebej po sredini vozišča. Če je odprta trasa take ceste projektirana z enotno linijo osi ceste, je treba razdvajanje te linije začeti in končati zunaj območij obeh portalnih ploščadi oziroma vsaj 150 m od portala.

(3)

Višinski potek osi obeh vozišč dvocevnega predora je na območju predora načelno približno enak, da se zagotovita blaga izvedba višinskega poteka prečnih povezovalnih rovov (prečnikov) in čim bolj enakih geomehanskih razmer okoli njiju.

9. člen

(horizontalni elementi cestne osi)

(1)

Velikost horizontalnih geometrijskih elementov in od njih odvisnih tehničnih elementov (prečnih nagibov vozišča, prehodnih klančin ipd.) je določena v TSC 03.300 "Geometrijski elementi osi ceste in vozišča".

(2)

Na območju predora mora biti dosežena popolna voznodinamična skladnost horizontalnih geometrijskih elementov.

(3)

Osnovni element horizontalnega poteka cestne osi v predoru je prema.

(4)

Pri uporabi preme kot elementa horizontalnega poteka ceste ta ne sme presegati dolžine 4 km v enosmernih predorih, v enocevnih dvosmernih pa 1,5 km (psihološki kriterij).

(5)

Na dolžini predora ne smeta biti uporabljena več kot dva krožna loka z vmesno premo ali brez nje. Uporaba prehodnice v obliki klotoide je obvezna.

(6)

Ožje območje vijačenja (prečni nagib vozišča q(i) ≤ 2,5 odstotka) ne sme sovpadati z območjem vertikalne zaokrožitve nivelete, na katerem je vzdolžni nagib s(i) ≤ 0,5 odstotka.

(7)

Zaključni del dolgega predora v premi je pri izhodnem portalu po možnosti izveden v krožnem loku ali s prilagojeno konstrukcijo portala zaradi preprečevanja neposrednega vpada dnevne svetlobe v predor. Odločitev o ureditvi je odvisna od smernega položaja predora. Uporabljeni krožni loki pri portalih ne štejejo kot pogoj iz petega odstavka tega člena.

10. člen

(zagotavljanje zaustavitvene preglednosti)

(1)

Minimalna velikost polmera horizontalnega krožnega loka v predoru je določena s pogoji:

a)

za zasnovalno hitrost (V(zasn)) ali

b)

za dovoljeno vozno hitrost skozi predor (V(dov)),

c)

za vzdolžni nagib nivelete (vpliv na zaustavitveno razdaljo) in

č)

z razdaljo odmika stene predora od bližnjega roba voznega pasu na notranji strani krivine (preglednost) ali

d)

z maksimalnim prečnim nagibom vozišča 4 odstotke (gradbenotehnična omejitev).

Izbrati je treba zahtevnejšega izmed obeh navedenih pogojev, določenih v točkah c) ali č).

(2)

Če se za izbor velikosti minimalnega polmera horizontalnega krožnega loka uporabi V(zasn), ki je manjša od V(dop), je treba predvideti ukrepe za zagotavljanje hitrosti V(zasn) skozi predor.

(3)

Pri enosmernih predorskih ceveh z dodatnimi pasovi na cestišču (odstavni pas, razširjen hodnik ipd.) je treba pogoj preglednosti preveriti za vožnjo po skrajnem levem voznem pasu.

(4)

Shema sistema za preveritev preglednosti na skrajnem levem voznem pasu je prikazana na sliki III-1, nomogram za določitev minimalne potrebne velikosti polmera krožnega loka v predoru pa na sliki III-2.

&fbco;binary entityId="a3eb6750b-f287-4fda-b725-5879037124a6" type="jpg"&fbcc;

&fbco;binary entityId="af283a84c-7cd0-41ef-8ece-18a350e13435" type="jpg"&fbcc;

(5)

Za določitev minimalnega polmera krožnega loka na desnem (notranjem) prometnem pasu se v slikah označeni odmik "a" poveča za dodatnih 0,75 m (drugačen položaj voznika v vozilu).

(6)

Pri uporabi krožnih lokov, ki so manjši od odčitanih na nomogramu na sliki III-2, je treba obok predora ustrezno razširiti (povečati "a"). Razširjeni del je na vozišču lokalna razširitev robnega pasu (širina prometnega pasu je nespremenjena). Razširitev oboka in označbe robnega pasu se izvede na območju prehodnice z začetkom pri ukrivljenosti prehodnice, ki ustreza polmeru R(h), odčitanemu iz nomograma na sliki III-2.

(7)

Polmer krožnega loka, manjši od predhodno določenega minimalnega, se sme uporabiti pri izvedbi obrabne plasti voziščne konstrukcije z materiali, pri katerih je koeficient drsnega trenja (KDT) v vseh obratovalnih okoliščinah višji od splošno uporabljanega za asfaltni beton. Velikost tega polmera je treba v projektu posebej izračunati in obvezno utemeljiti.

(8)

Uporaba velikosti polmerov horizontalnih krožnih lokov, pri katerih je potrebna razširitev voznih pasov, v predoru ni dopustna. Izjeme (kraki priključka, odcepi, uvozi ipd.) je treba v projektu posebej utemeljiti.

11. člen

(vertikalni elementi cestne osi – niveleta)

(1)

Zaradi posebnih razmer v predoru (izpušni plini, večja verjetnost nastanka prometne nesreče zaradi močno različnih voznih hitrosti težkih vozil in pri zaustavitvah prometa, ukrepanje ob požaru, nevarnost koncentracije naravnih plinov in vode med gradnjo) je treba vedno izbirati čim manjše vzdolžne nagibe nivelete.

(2)

Maksimalni vzdolžni nagib nivelete v predoru je iz razlogov, navedenih v prejšnjem odstavkov, omejen. Priporočene vrednosti so:

-

v kratkih predorih ni posebej omejen, vendar naj ne preseže 4 odstotkov,

-

v srednje dolgih predorih naj ne preseže 3,0 odstotka, zaželeno 2,5 odstotka,

-

v dolgih predorih naj ne preseže 1,5 odstotka, zaželeno 1 odstotek.

Navedene priporočene vrednosti maksimalnega vzdolžnega nagiba veljajo za celoten potek nivelete skozi predor (za tangente in za zaokrožitve nivelete).

(3)

Povečanje nagiba preko priporočenih vrednosti iz prejšnjega odstavka, vendar ne več kakor do nagiba 5 odstotkov, je mogoče le v posebnih primerih:

-

glede na vrsto prometa (delež težkih vozil > 3,5 t je do 5 odstotkov),

-

glede na geografski položaj predora,

-

glede na geološko-geotehnične pogoje gradnje,

-

glede na prevladujoče vremenske razmere in smerni položaj predora,

-

v izjemnih terenskih razmerah (gorski teren).

(4)

Povečanje nagiba preko priporočenih vrednosti iz drugega odstavka tega člena je mogoče le pri določeni vrsti cest:

-

pri cestah v urbanem okolju,

-

pri kategorijah turističnih (R3-RT) in lokalnih cest,

-

pri nekategoriziranih cestah in poteh,

-

pri deloviščnih cestah,

-

v podvozih in podhodih.

(5)

Povečanje nagiba preko priporočenih vrednosti iz drugega odstavka tega člena vzdolžnega nagiba nivelete je treba v projektu za vsak primer posebej strokovno utemeljiti. Obseg opreme predora je treba določiti glede na dane razmere.

(6)

Izbor vzdolžnega nagiba na območju predora je odvisen od deleža težkih vozil v strukturi prometa. Pri nagibih, ki so večji od prej navedenih, je obvezna preveritev prometnih razmer (račun prepustnosti) v predoru, ki ne smejo vplivati na znižanje kakovosti prometnega toka zunaj predora.

(7)

Za predore na cestah, ki so vključene v mrežo TEN (avtoceste) ali v mrežo drugih daljinskih cest, je treba ob uporabi večjega vzdolžnega nagiba nivelete, kakor je priporočeno v drugem odstavku tega člena, izdelati posebno analizo tveganja. Poročilo o izvedeni analizi tveganja (ocena) je obvezna priloga idejne študije, povzetki ugotovitev pa morajo biti navedeni v tehničnem poročilu projekta za izvedbo predora.

(8)

Minimalni vzdolžni nagib nivelete v predorih je enak tistemu na odprti trasi (s(min) = 0,5 odstotka).

(9)

Velikosti vertikalnih zaokrožitev nivelete, določenih kot minimalnih po tehničnih predpisih za projektiranje cest, je treba za uporabo na območju predora povečati:

-

v predorih na avtocestah in hitrih cestah s faktorjem 1,75 in

-

v predorih v zelo oteženih razmerah in na preostalih cestah pa vsaj s faktorjem 1,50.

(10)

Povečanje iz prejšnjega odstavka ni obvezno pri izvedbi zaokrožitev na območjih portalov, kadar je več kakor tri četrtine dolžine zaokrožitve zunaj predora.

(11)

Izvedba konkavne zaokrožitve nivelete med dvema tangentama z nasprotnim predznakom nagiba na območju predorov ni dopustna.

(12)

Izvedba konkavne zaokrožitve nivelete je dopustna v depresijskih predorih, pri čemer je treba zagotoviti zanesljivo odvajanje vode in plinov iz predora. V projektu predvidene vodne količine je treba zaradi preprečitve zalitja predora povečati s faktorjem 2 na avtocestah ter hitrih cestah in s faktorjem 1,5 na drugih cestah.

(13)

Na območju vertikalne zaokrožitve, kjer je vzdolžni nagib s(i) ≤ 0,5 odstotka, je treba predvideti dodatne ukrepe za zagotavljanje odvodnjavanja vozišča.

(14)

Če se niveleta ceste v predoru izvede z več kakor dvema tangentama, vmesna tangenta ne sme povzročiti "izgubljenih višin" (primer "žage").

(15)

Na območju vijačenja je treba zagotoviti obema robovoma vozišča minimalni odtočni vzdolžni nagib (asfalt 0,3 odstotka, cement – beton 0,2 odstotka), pri čemer vzdolžni nagib ne sme spremeniti smeri nagiba nivelete (primer "žage").

12. člen

(denivelacija osi dvocevnega predora in prečne povezave)

(1)

Obe cevi dvocevnega predora sta višinsko praviloma vodeni z enakima potekoma nivelet, ki se razlikujeta le zaradi različnih dolžin trase v vsaki izmed cevi, če je trasa izvedena v krivini.

(2)

Močno višinsko ločeno vodenje dveh predorskih cevi je dopustno le:

-

če v predoru niso predvidene prečne povezave obeh cevi ali

-

če vzdolžni nagib prečne povezave obeh cevi ne presega 1 odstotka.

(3)

Če je dvocevni predor izveden v odprti gradbeni jami in brez vmesnega razmaka med cevema (pokrit vkop, galerija, podvoz), poteka niveleta tam enako kakor na odprti trasi. Lahko pa se niveleta določi za vsako vozišče posebej, vendar praviloma z enakim potekom (enak višinski položaj obeh vozišč), da se zagotovi enotnost gradbenega objekta.

(4)

Pri objektih, navedenih v prejšnjem odstavku, je niveleta obeh vozišč lahko tudi denivelirana, če za to obstajajo prostorski razlogi.

13. člen

(prečni nagibi cestišča)

(1)

Prečni nagibi vozišča v krivinah in premah se na območju predora določajo enako kakor na odprti trasi.

(2)

Prečni nagib vozišča v enosmerni predorski cevi se izvede z enostranskim nagibom.

(3)

Prečni nagib vozišča v dvosmerni predorski cevi se načelno izvede z enostranskim, izbere pa se lahko tudi dvostranski nagib (strešni profil). V tem primeru je treba izbrati horizontalne krožne loke take velikosti, pri katerih se lahko uporabi nasprotni prečni nagib (q(min)).

(4)

Niveleta ceste skozi dvosmerno predorsko cev z dvostranskim profilom vedno poteka po razdelilni liniji med prometnimi pasovi za posamezno smer.

(5)

Kadar je v dvosmerni predorski cevi z več voznimi pasovi predvideno spreminjanje vozne smeri po posameznih pasovih, je treba vozišče predvideti z enostranskim nagibom.

(6)

Spreminjanje prečnega nagiba vozišča se v predoru izvede linearno (premosorazmerno) na celotni dolžini prehodnice v obliki klotoide. Pri tem je treba upoštevati določbe 10. člena te uredbe.

IV. PREČNI PROFIL CESTE V PREDORU

14. člen

(prosti profil ceste)

(1)

Prosti (svetli) profil ceste je omejena, na smer ceste pravokotna ravnina, katere črto določajo točke koordinatnega sistema s sečiščem v presečišču vertikalne osi ceste z ravnino vozišča. Določena je z velikostjo prometnega profila (prostor za gibanje vozil), povečanega za zaščitno višino in širino (zaščitni prostor). V prosti profil ne smejo biti umeščene niti ne smejo vanj segati stalne nepomične ovire. Izjema so naprave za opremo ceste oziroma predora, ki se umeščajo izključno samo v zaščitni prostor po posebnih določilih.

(2)

Velikost prostega (svetlega) profila nad voziščem ceste je odvisna od vrste in količine udeležencev v prometu, ki sta jim cesta ali pot namenjeni.

(3)

Višina prostega (svetlega) profila na kategoriziranih cestah znaša praviloma 4,70 m nad voziščem, pri čemer je zaščitna višina 0,50 m. V mestnih predorih ali pri omejenih razmerah je ta višina lahko 4,50 m. Višina svetlega profila za pešce oziroma kolesarje je 2,50 m nad pohodno površino. V predorih, namenjenih drugim udeležencem v prometu, se ustrezne višine izberejo v skladu z veljavnimi tehničnimi predpisi.

(4)

Višino prostega (svetlega) profila je treba pri vgradnji naprav za razsvetljavo in prezračevanje ustrezno povečati.

(5)

Širina prostega (svetlega) profila je odvisna od izbrane širine vozišča (prometni in robni pasovi), zaščitnih širin vzdolž vozišča in širine pasov za pešce oziroma kolesarje po tehničnih predpisih za projektiranje cest.

(6)

Prosti (svetli) profil v predoru se sme iz ekonomskih razlogov v vogalih konstrukcije zmanjšati v obliki trikotnika, katerega osnovnica povezuje točki:

-

v spodnjih vogalih na 15 cm širine in 100 cm višine ter

-

v zgornjih vogalih širino zaščitne širine in 50 (70) cm višine.

V predorih, ki so namenjeni tudi rednemu prometu pešcev oziroma kolesarjev, zmanjšanje profila v spodnjih vogalih ni dopustno.

(7)

Če je predor namenjen tudi rednemu prometu pešcev, mora znašati širina površine zanje najmanj 2,00 m. Od vozišča mora biti ta površina ločena z zaščitnim ločilnim pasom. Pri hitrostih vozil do 60 km/h so na njem nameščeni smerniki, pri višjih hitrostih pa varnostna ograja višine 1,20 m ali prostorsko ločeni del cevi ali objekta (pokriti vkop, podvoz).

(8)

Če je predor namenjen le občasnemu prometu pešcev, se sme fizična pregrada opustiti, širina hodnika pa mora biti vsaj 1,20 m.

(9)

Najmanjši prosti (svetli) profil prečnikov, namenjenih smeri rešitve v izjemnih primerih, je 1,20 m x 2,00 m.

15. člen

(kriteriji za izbiro prečnega profila)

(1)

Osnova za določitev prečnega profila v predoru je normalni prečni profil ceste, za katero je predor grajen.

(2)

Posamezni sestavni deli prečnega profila so v predoru lahko tudi racionalnejši od tistih na odprti trasi. Pri tem je treba upoštevati planersko-prometne, prometno-varnostne, gradbeno-tehnične in obratovalno-tehnične kriterije in pogoje.

(3)

Prometnoplanerski kriteriji in pogoji so:

-

kategorija ceste, ki vodi skozi predor,

-

zagotovljena uporabnost v okviru predvidene prometne funkcije,

-

prevoznost pri povprečni potovalni hitrosti,

-

uporabnost za tipične prometne udeležence na njej.

(4)

Prometnovarnostni kriteriji in pogoji so:

-

zasnovalna in dovoljena hitrost,

-

odločilna prometna obremenitev,

-

delež tovornih vozil > 3,5 t in avtobusov,

-

število prometnih pasov,

-

dvosmerna ali enosmerna vožnja,

-

projektni elementi ceste (horizontalni in vertikalni elementi trase, prečni nagib vozišča),

-

zaustavitvena preglednost na vseh voznih pasovih,

-

oddaljenost portalov od vozlišč oziroma priključkov,

-

ustrezna prometna signalizacija in oprema,

-

razsvetljava oziroma osvetlitev podnevi,

-

uporabnost pri povprečni potovalni hitrosti,

-

zagotovljene ureditve pri kombinaciji udeležencev v prometu (vozila – pešci).

(5)

Gradbenotehnični kriteriji in pogoji so:

1.

sestavine cestišča v prečnem prerezu in njihove širine;

2.

prostor za namestitev:

-

razsvetljave,

-

oznak prometnih pasov, prometne signalizacije in spremenljive prometnoinformativne signalizacije,

-

naprav za prezračevanje;

3.

naprave za odvodnjavanje;

4.

kineta za instalacije;

5.

velikost (površina) predorskega profila in način izvedbe.

(6)

Obratovalno-tehnični kriteriji in pogoji so:

-

odstavni pasovi ali odstavne niše,

-

obračalna niša,

-

prečni prehodi za pešce in vozila,

-

zagotovitev dovoza za intervencijske skupine,

-

zagotovitev površin za redno vzdrževanje,

-

niše za klic v sili,

-

niše za postavitev in vzdrževanje stikalnih naprav elektroinstalacij oziroma krmilnih naprav za upravljanje predora (elektroniše),

-

niše za postavitev in vzdrževanje hidrantov in cevi za požarno vodo ter njihovo uporabo (hidrantne niše),

-

čistilne niše v sistemu odvajanja hribinske vode.

(7)

Ker sodijo predori ekonomsko med najzahtevnejše gradbene objekte, se v posameznih primerih zanje lahko izbere drugačna (nižja) zasnovalna hitrost in tako drugačne dimenzije širin prometnih pasov kakor na odprti cesti, če so izpolnjeni drugi pogoji, določeni s to uredbo. Spremenjena zasnovalna hitrost ali najvišja dovoljena ali zmanjšana od sicer uporabljene na cesti ne sme biti omejena izključno samo na območje predora, ampak tudi na ustrezna odseka ceste pred predorom in za njim. Pri tem je treba spremembo velikosti elementov izvesti s prehodnima območjema.

16. člen

(elementi prečnega profila cestišča)

(1)

Prečni profil cestišča v predoru sestavljajo:

-

vozišče (vozni pasovi, dodatni pasovi, robni ali odstavni pasovi),

-

stranski pasovi (zaščitni pas, površine za pešce oziroma kolesarje oziroma za druge potrebe).

(2)

Stranski pasovi so praviloma urejeni vsi na isti površini in od vozišča fizično ločeni (dvignjen robnik ali ograja).

(3)

Osnovni sestav elementov cestišča je pokazan na sliki IV-1.

&fbco;binary entityId="a9ebddd0f-31a9-45a0-915a-ed616d15ee03" type="jpg"&fbcc;

17. člen

(število voznih pasov na vozišču)

(1)

Število voznih pasov na vozišču je praviloma enako tistemu na odprti trasi ceste.

(2)

V posameznih primerih je število voznih pasov v predoru lahko manjše kakor na odprti trasi ceste, vendar ne manj kakor za dva pasova. V tem primeru je treba:

-

v projektu posebej dokazati ustrezno prepustnost ceste skozi predor, pri čemer se za izračun prepustnosti lahko uporabita ameriška (HCM) ali nemška (RAS-Q) metoda, uporabo drugih metod pa je treba ustrezno uskladiti in utemeljiti;

-

upoštevati, da se psihofizične lastnosti uporabnikov ceste oziroma njihove sposobnosti v predoru znižajo, kar vpliva na način vožnje (prometna varnost) in na prepustnost ceste na območju predora;

-

skrbno in na zadostni razdalji pred in za predorom načrtovati površino za spremembo števila prometnih pasov.

18. člen

(širina voznih pasov)

(1)

Širina voznih pasov na vozišču je praviloma enaka tisti na odprti trasi ceste.

(2)

V srednje dolgih in dolgih predorih je lahko širina voznih pasov na vozišču tudi ožja, vendar ne manj, kakor je predvideno za izbrano zasnovalno hitrost skozi predor (ne več od dovoljene). V tem primeru je treba skrbno in na zadostni razdalji pred in za predorom načrtovati površino za spremembo širine voznih pasov. Ta razdalja znaša vsaj toliko kakor pot, ki jo vozilo opravi v desetih sekundah pri največji dovoljeni hitrosti.

(3)

V predorih, krajših od 200 m, se širine prometnih pasov in njihovih medsebojnih razmerij, uporabljenih na odprti trasi, pri poteku skozi predor ne spreminjajo. Če obstajajo razlogi, se s projektom tak način vodenja ceste skozi predor določi tudi za predore, ki so daljši od 200 m.

(4)

Pri predorih, daljših od 200 m, se širina pasov lahko zmanjša, vendar ne pod tisto, ki jo opredeljujeta dovoljena ali izbrana hitrost skozi predor. Širina voznih površin za predore z dolžino več kakor 200 m se določi v skladu s preglednico IV-1, za mestne predore pa s preglednico IV-2.

Preglednica IV-1: Širina voznih pasov za predore v neurbanem okolju [m]
+-------------------+------------------------------+
|      Q(h TOV)     |       V (dov) [km/h]         |
| [(T + BUS)/h] (*1)+---------+----------+---------+
|                   |   < 50 |50 do < 80|80 do 100|
+-------------------+---------+----------+---------+
|        < 50       | 2,75(*3)|   3,00   |   3,25 |
+-------------------+---------+----------+---------+
|       50–150      |   3,00 |   3,25   |   3,50 |
+-------------------+---------+----------+---------+
|       > 150       |   3,25 |   3,50   |   3,75 |
+-------------------+---------+----------+---------+
|                   |         |          | 3,50(*2)|
+-------------------+---------+----------+---------+

   Legenda in opomba:
   (*1)           planska doba deset let po začetku eksploatacije,
   (*2)           pri enosmernem prometu,
   (*3)           izjemoma, priporočljiva je širina 3,00 m,
   Q(h TOV) urna prometna obremenitev tovornjakov in avtobusov v stoti uri.

&fbco;binary entityId="adee10fb7-8cb4-49c7-9f98-531247a76335" type="jpg"&fbcc;

19. člen

(dodatni pasovi)

(1)

Dodatni pasovi se vključijo v profil vozišča takrat, ko je izkazana potreba po uvedbi samostojnih pasov za določeno prometno funkcijo ali vrsto prometa. Mednje štejejo:

-

pas za počasni promet na vzponu,

-

izvozni ali uvozni pas na območju cestnih priključkov,

-

pas, rezerviran za javni promet (bus, taksi, tirni promet (tramvaj)).

(2)

Če je dodatni pas namenjen tirnemu (tramvajskemu) prometu, je treba profil predora prilagoditi profilu, ki ga določajo dimenzije prostega profila za lahko železnico (tramvaj). V tem primeru je treba robni pas, če je predviden, umestiti vzdolžno med desni vozni pas in pas za tirni promet (tramvaj).

(3)

Dodatnih pasov se v predoru ne sme zaključevati, razen če je preostala dolžina od konca dodatnega pasu do konca predora večja od dvakratne dolžine predvidenih dodatnih pasov.

(4)

Če se dodatni pas v predoru začenja, ga je treba začeti za eno dolžino prehodnega pasu prej kakor na odprti trasi ceste. Dolžina prehodnega pasu se določi z upoštevanjem hitrosti bočnega pomika vozila v(b)= 0,7 ms(na -1).

(5)

Če se dodatni pas v predoru zaključuje, je treba uvozni pas podaljšati glede na vozno hitrost v predoru za eno zaustavitveno dolžino in na koncu namestiti ustrezno prometno opremo.

(6)

V predoru je mogoče na predvideno število voznih pasov odcepljati oziroma priključiti samo enopasovne krake cestnih priključkov. Če je število voznih pasov na krakih cestnega priključka "N" večje od "1" (ena), je treba število voznih pasov v predoru povečati za "N-1" na njegovi celotni dolžini do nosu odcepa oziroma od nosu priključka.

(7)

Izvozne in uvozne pasove cestnih priključkov ali zaključevanje dodatnega pasu v predoru je treba za vsak primer posebej prometno preizkusiti.

20. člen

(robni pas)

(1)

Robna pasova sta umeščena vzdolžno na vsaki strani vozišča in imata funkcijo optične označitve roba vozišča. V ta namen je na njuni notranji strani zarisana vzdolžna robna črta. Hkrati zagotavljata večjo prometno varnost in omogočata umestitev naprav za odvodnjavanje vzdolž vozišča.

(2)

Robna pasova v kratkih predorih (do 200 m, izjemoma tudi več) sta enaka tistima na odprti trasi ceste.

(3)

Robna pasova v predorih, daljših od 200 m, sta na avtocestah in hitrih cestah široka najmanj 0,35 m, na drugih cestah zunaj naselij pa najmanj 0,25 m.

(4)

Širino robnih pasov je treba povečati, če tako narekujejo potrebe po umestitvi naprav za odvodnjavanje na teh površinah. Naprave za odvodnjavanje (vzdolžne ali točkovne) ne smejo nikjer segati na površino voznih pasov, niti se ne sme tja prelivati na teh napravah zbrana voda.

(5)

Opustitev robnih pasov je dopustna, če je predor:

-

več kakor dvopasoven v eni vozni smeri,

-

dvopasoven in dvosmeren, širina posameznega voznega pasu pa vsaj 3,25 m, namenjen izključno prometu osebnih vozil,

-

namenjen manj zahtevnemu prometu (samo osebna vozila, lokalne ceste s skromno prometno obremenitvijo, krajevne ceste) in je hitrost v njem omejena na do 50 km/h.

21. člen

(odstavne površine)

(1)

Odstavne površine v predoru so:

-

odstavni pasovi,

-

odstavne niše.

(2)

Odstavne površine nadomeščajo posamezne robne pasove in jih dopolnjujejo s povečano funkcijo prometne varnosti in prepustnosti ceste v predoru.

(3)

Izbor vrste odstavnih površin v predorih se preverja glede na dolžino predora in izrabo prepustnosti ceste v njem po določbah 25. člena te uredbe.

(4)

Ne glede na prejšnji odstavek se lahko odstavne površine uredijo v vsakem predoru, če je za to izkazana utemeljitev povečane naložbe.

22. člen

(odstavni pasovi v predorih zunaj urbanega okolja)

(1)

Če so na cesti skozi predor, krajši od 200 m, odstavni pasovi, se ti vodijo skozi predor v nezmanjšani širini.

(2)

Cesta v predoru, daljšem od 200 m, nima odstavnih pasov, razen če je v projektu utemeljena potreba po njihovi zgraditvi (npr. možnost razširitve iz dveh v tri vozne pasove, zagotavljanje večje prometne varnosti ipd.).

(3)

Če se pri dvocevnem predoru, skozi katerega se vodi tudi odstavni pas, začasno izvede samo ena predorska cev z dvosmernim prometom (prva faza), je širina vozišča enaka tisti, ki je določena za dvocevni predor. Širina površine, predvidene za odstavni pas, se v tem primeru razdeli na:

-

razdelilno širino 0,50 m med voznima pasovoma in

-

na dva enaka razširjena robna pasova.

23. člen

(odstavni pasovi v predorih v urbanem okolju)

(1)

Če so na cesti, ki vodi v predor v urbanem okolju, odstavni pasovi, se vodijo skozi predor v nezmanjšani širini.

(2)

Enotna širina odstavnih pasov v predorih v urbanem okolju je 2,00 m.

(3)

V izjemnih primerih ali če se med gradnjo pojavijo težave, je širina odstavnega pasu lahko tudi manjša. V tem primeru mora biti širina desnega voznega pasu in odstavnega pasu skupaj najmanj 5,00 m.

24. člen

(odstavne niše)

(1)

Namesto odstavnega pasu se v srednje dolgih in dolgih predorih predvidijo in zgradijo odstavne niše, če prometna preveritev po 25. členu te uredbe ne pokaže drugače.

(2)

Največji razmak med odstavnimi nišami je 1000 m.

(3)

Odstavne niše v predorih so praviloma široke 2,50 m in dolge 40 metrov. Pri cestah za visoke hitrosti (avtoceste in hitre ceste) je širina odstavne niše 3,00 m.

(4)

Razpored odstavnih niš se določi v skladu s 25. členom te uredbe.

(5)

Odstavne niše se izvedejo v skladu z določili avstrijskih smernic RVS 9.281 in RVS 9.233.

25. člen

(merila in postopek za izbor odstavnih površin in razporeditev odstavnih niš)

(1)

Merila za izbor odstavnih površin iz tega člena veljajo za predore v urbanem okolju.

(2)

Merila za razporeditev odstavnih niš iz tega člena veljajo za vse predore. Če obstajajo utemeljeni razlogi (npr. zelo visoka vozna hitrost), se smejo odstavne niše načrtovati tudi na razmakih, ki so daljši od navedenih v tem členu.

(3)

Izbira vrste odstavnih površin in potrebne razdalje med odstavnimi nišami je odvisna od:

-

odločilne urne prometne obremenitve predora, Q(hmer) [EOV /h],

-

zmogljivosti ceste skozi predor, C [EOV /h],

-

stopnje izkoriščenosti prometnega profila (nasičenosti), X= Q(hmer)/C [-],

-

povprečnega prometa težkih vozil QDT [tov*voz/dan],

-

vrste prometa (enosmerni ali dvosmerni promet),

-

števila voznih pasov,

-

vzdolžnega nagiba, s [%],

-

urejenosti drugih površin (za vzdrževalce, za druge uporabnike ipd.).

(4)

Razpored odstavnih niš je odvisen od:

-

ureditve krmiljenih naprav za vodenja prometa (signalizacija za vožnjo po posameznem pasu, preusmeritev kratkotrajnih maksimalnih preobremenitev na alternativne ceste zunaj predora ipd.),

-

možnosti dostopa intervencijskih vozil (razdalja od predorskega portala oziroma od odprte trase, možnost dostopa intervencijskih vozil – gasilcev, reševalcev ipd.).

(5)

Določitev vrste in razmaka odstavnih površin:

-

osnova za določitev tipa odstavnih površin (niše ali pasovi) in njihovih medsebojnih razdalj je poenostavljen izračun modificirane stopnje izkoriščenosti prometnega profila (analiza prepustnosti):

&fbco;binary entityId="a54a13671-f298-484b-a56c-cc96962a8410" type="jpg"&fbcc;

&fbco;binary entityId="a223dd896-ae8a-46f5-a34a-b215d7ffc785" type="jpg"&fbcc;

26. člen

(stranski pasovi vzdolž vozišča)

(1)

V predoru sta na obeh straneh vozišča hodnika za vzdrževanje predora in za nujne primere ter za umestitev kinete za vgradnjo instalacij. Po vzdrževalskih hodnikih promet pešcev in kolesarjev v normalnih razmerah ni dovoljen. Hodnik mora biti vsaj 18 cm in največ 25 cm višji od roba vozišča, njegova površina pa 2 odstotka nagnjena k vozišču. Svetli profil hodnika mora biti širok vsaj 1,00 m (minimalna zaščitna širina), z dovoljeno redukcijo na 0,85 m v spodnjem vogalu in visok 2,50 m. Dejanska širina hodnika je lahko tudi večja, če je to potrebno zaradi umestitve kinete za vgradnjo instalacij pod hodnikom. Pri izvedbi vozišča z odstavnim pasom je minimalna širina hodnika 70 cm.

(2)

V prejšnjem odstavku navedeni pogoj velja za predore zunaj urbanega okolja, za dolge predore v urbanem okolju in za vse predore na cestah z visokimi voznimi hitrostmi (avtoceste in hitre ceste).

(3)

V srednje dolge predore v urbanem okolju se lahko uvedejo druge vrste prometnih udeležencev samo, če je to z ustrezno analizo razmer v predoru ugotovljeno kot nenevarno. V takem primeru morajo biti površine za druge prometne udeležence, razen za tirni promet, fizično ločene od vozišča.

(4)

Pri kratkih predorih v ruralnem okolju na cestah, ki niso opredeljene kot avtoceste ali hitre ceste, se lahko v prečni profil predora dodajo tudi prometni pasovi za druge udeležence v cestnem prometu (kolesarji, pešci). Prometna površina za druge uporabnike (poljedelski stroji, kolesarji, pešci) mora biti pri tem praviloma fizično, višinsko ali z razdelilnim pasom ločena od prometnih pasov za motorna vozila. Potrebni razmik je odvisen od vozne hitrosti motornih vozil (zaščitna širina).

(5)

Prosti profili za druge prometne udeležence so standardizirani glede na širino pasu za enega uporabnika in višino. Število uporabljenih pasov izbrane širine je odvisno od števila in gostote uporabnikov, v urbanih okoljih pa tudi od drugih potreb (mestna raba površin).

(6)

Zaščitna širina je vzdolžni neprometni pas, ki zagotavlja oddaljenost stranske ovire od roba vozišča ali med voziščem in površino za druge prometne udeležence razen za tirni promet. Njena širina je 1,00 m. Kadar je v predoru nameščena varnostna ograja, mora biti od roba vozišča odmaknjena vsaj 0,50 m, od površine za druge udeležence pa najmanj 0,20 m.

27. člen

(voziščna konstrukcija v predoru)

(1)

Postopek dimenzioniranja voziščne konstrukcije mora biti enak kakor za odsek ceste, ki poteka skozi predor.

(2)

Zaradi okoljskih razmer, ki vladajo v predoru (požarna nevarnost, svetlost površin ipd.), je pri novogradnjah vseh predorov predpisana cementno-betonska voziščna konstrukcija.

(3)

Izjemoma se na regionalnih in lokalnih cestah ter na cestah v urbanih sredinah lahko zgradijo tudi druge vrste vozišč (asfaltna, tlakovana, makadamska). Če se izbere asfaltno vozišče, je treba v projektu presoditi o stanju požarne varnosti v takem predoru.

(4)

V obstoječih predorih, v katerih je voziščna konstrukcija asfaltna, je treba predvideti njeno zamenjavo s cementno-betonsko najpozneje pri prvi naslednji večji obnovi. Ta zahteva ne velja na cestah iz prejšnjega odstavka.

(5)

Izvedba voziščne konstrukcije ceste v predoru in lastnosti vanjo vgrajenih materialov morajo biti v skladu s tehničnimi pogoji in standardi, ki veljajo za odprto cesto.

V. PREISKAVE TAL PRI GRADNJI PREDOROV

28. člen

(namen preiskav)

(1)

Vodilo pri načrtovanju, izvedbi in interpretaciji preiskav tal je, da morajo rezultati preiskav omogočati varno in racionalno projektiranje in gradnjo predora ter zanesljivo presojo vplivov te gradnje na okolico.

(2)

Zaradi:

-

kvalitete prostorskega umeščanja predora,

-

izbire metode gradnje predora,

-

dimenzioniranja podpornih ukrepov v predoru,

-

zasnove in dimenzioniranja varovanja portalov predora in

-

preverbe vplivov gradnje predora na okolico in morebitnega načrtovanja zaščite ogroženih objektov, vodnih virov ali drugih ustreznih ukrepov

je treba z geološko-geotehničnimi preiskavami tal v prostoru predvidene gradnje predora:

-

ugotoviti generalne litološke, tektonske in hidrogeološke značilnosti širšega prostora predora,

-

ugotoviti podrobno litološko in tektonsko zgradbo ter hidrogeološke značilnosti ožjega prostora predora,

-

določiti geološke, geotehnične, fizikalne in kemijske lastnosti nastopajočih zemljin in kamnin,

-

spoznati prvotno napetostno stanje v tleh,

-

prepoznati možnost obstoja nevarnih plinov v tleh,

-

opredeliti verjetnost pojava kavern, kraških pojavov in drugih posebnosti v prostoru načrtovanega predora,

-

ugotoviti kemijske lastnosti podtalnice.

29. člen

(faznost preiskav)

(1)

Preiskave tal se praviloma izvajajo fazno, odvisno od stopnje zahtevnosti objekta, zahtevnosti geološke zgradbe in drugih vprašanj, ki se pojavijo med planiranjem, načrtovanjem in gradnjo predora. Izvajajo se po pravilih stroke v skladu s SIST EN 1997-1 in z uveljavljenimi sodobnimi postopki.

(2)

Naslednje faze preiskav se izvajajo ločeno:

-

predhodne preiskave; cilj: lociranje in idejna zasnova predora,

-

preiskave za projektiranje in izvedbo; cilj: dokončna izdelava projekta (PGD, PZR),

-

kontrolne preiskave med gradnjo; cilj: preverba projektnih predpostavk, prilagajanje projekta dejanskim razmeram, izdelava projekta za izvedbo.

(3)

Obseg in metode preiskav v vsaki fazi morajo biti takšne, da je na podlagi rezultatov mogoče doseči cilj vsake od faz iz prejšnje točke z dovolj majhno verjetnostjo, da bi se v višjih fazah preiskav ali pri izvedbi zgodile odločilne spremembe.

30. člen

(poročilo o preiskavah)

(1)

Za vsako fazo preiskav se izdela ustrezno poročilo o rezultatih geološko-geotehničnih preiskav. Rezultati preiskav tal za projektiranje in gradnjo predora so zbrani v končnem geološko-geotehničnem poročilu, ki mora vsebovati:

-

opis predora,

-

opis izvedenih preiskav,

-

opis regionalne geološke zgradbe,

-

podroben opis geološke zgradbe ožjega območja predora,

-

vrednosti vseh bistvenih lastnosti posameznih vrst kamnin in zemljin,

-

hidrogeološki model ožjega območja predora,

-

oceno prvotnega napetostnega stanja v tleh,

-

oceno potresne ogroženosti prostora (aktivna tektonika),

-

oceno vpliva gradnje predora na površino (posedanje objektov, plazenje tal, presahnitev vodnih virov),

-

morebitne posebnosti (obstoj nevarnih plinov, kavern, nevarnost vdorov vode itd.),

-

grafične priloge, ki dobro opredeljujejo prostorsko zgradbo območja predora (podrobno površinsko geološko karto, geološki tloris v nivoju predora, vzdolžni geološko geotehnični prerez predora, značilne prečne geološko-geotehnične prereze),

-

rezultate izvedenih geotehničnih meritev,

Uredba o tehničnih normativih in pogojih za projektiranje cestnih predorov v Republiki Sloveniji

Časovnica