Pravilnik o kliničnih preskušanjih zdravil

2304. Pravilnik o kliničnih preskušanjih zdravil

Na podlagi 54. člena Zakona o zdravilih (Uradni list RS, št. 31/06) minister za zdravje izdaja

P R A V I L N I K
o kliničnih preskušanjih zdravil

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(področje urejanja in pristojnosti)

(1)

Ta pravilnik v skladu z Direktivo 2001/20/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. aprila 2001 o približevanju zakonov in drugih predpisov držav članic v zvezi z izvajanjem dobre klinične prakse pri kliničnem preskušanju zdravil za ljudi (UL L št. 121 z dne 1. 5. 2001, str. 34, z vsemi spremembami; v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2001/20/ES) in z Direktivo Komisije 2005/28/ES z dne 8. aprila 2005 o načelih in podrobnih smernicah za dobro klinično prakso v zvezi z zdravili v preskušanju za humano uporabo ter o zahtevah za pridobitev dovoljenja za proizvodnjo ali uvoz takšnih izdelkov (UL L št. 91 z dne 9. 4. 2005, str. 13, z vsemi spremembami; v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2005/28/ES) ureja:

-

pravice in dolžnosti udeležencev v kliničnem preskušanju zdravila;

-

postopek, obliko in vsebino dokumentacije za odobritev ali priglasitev kliničnega preskušanja zdravila;

-

postopek, obliko in vsebino dokumentacije za priglasitev pomembnih sprememb kliničnega preskušanja zdravila;

-

postopek, obliko in vsebino dokumentacije za obvestilo o zaključku kliničnega preskušanja zdravila;

-

postopek obveščanja o resnih neželenih učinkih zdravil v kliničnem preskušanju;

-

označevanje zdravil v kliničnem preskušanju;

-

shranjevanje dokumentacije o kliničnem preskušanju zdravila;

-

nadzor nad kliničnim preskušanjem zdravila.

(2)

Ta pravilnik ne ureja postopkov, ki potekajo pri Nacionalni komisiji za medicinsko etiko pri ministrstvu, pristojnem za zdravje.

2. člen

(pomen izrazov)

Poleg definicij in izrazov, ki so opredeljeni v 5., 6. in 57. členu Zakona o zdravilih (Uradni list RS, št. 31/06; v nadaljnjem besedilu: zakon) izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, pomenijo:

1.

brošura za raziskovalca je dokument, ki vsebuje podatke o analiznem, farmakološko-toksikološkem in o že opravljenem kliničnem preskušanju zdravila, ki so pomembni za zadevno klinično preskušanje zdravila;

2.

dosje o zdravilu v kliničnem preskušanju (Investigational Medicinal Product Dossier – IMPD) je dokument, ki vsebuje podatke o kakovosti zdravil v kliničnem preskušanju;

3.

faza kliničnega preskušanja pomeni razvrstitev preskušanja v eno od štirih stopenj (I – IV), ki niso med seboj strogo ločene, glede na njihov namen in stopnjo razvoja zdravila v kliničnem preskušanju;

4.

glavni raziskovalec je oseba, odgovorna za celoten potek kliničnega preskušanja zdravila na mestu kliničnega preskušanja zdravila;

5.

Nacionalna komisija za medicinsko etiko je neodvisen organ, ki ga sestavljajo zdravstveni delavci in nemedicinski člani in je odgovoren za varstvo pravic, varnosti in dobrobiti preizkušancev, ki v kliničnem preskušanju zdravila sodelujejo, tudi s pisnim mnenjem o protokolu preskušanja, ustreznosti raziskovalcev in zadostnosti prostorov ter o metodah in dokumentih, ki naj bi se uporabili za obveščanje preizkušancev in pridobivanje njihovega prostovoljnega pristanka;

6.

multicentrično klinično preskušanje je preskušanje, ki poteka v skladu z istim protokolom v več kot enem centru in z več kot enim raziskovalcem, ne glede na to ali so centri v isti državi ali v več različnih državah;

7.

monitor je ustrezno usposobljena oseba, ki za potrebe sponzorja spremlja napredek kliničnega preskušanja zdravila in zagotavlja potek, zapisovanje in poročanje v skladu s protokolom preskušanja, standardnimi operativnimi postopki, dobro klinično prakso ter z veljavno zakonodajo;

8.

ne-intervencijsko klinično preskušanje je klinično preskušanje zdravila pri katerem izbira bolnikov, način zdravljenja, izbor zdravila, predpisovanje zdravila, določitev preiskav in spremljanje bolnika ne odstopa od ustaljenega načina zdravljenja;

9.

nekomercialno klinično preskušanje je tisto, pri katerem kot sponzor ne nastopa farmacevtsko podjetje;

10.

poročilo o kliničnem preskušanju je pisno poročilo o poteku, rezultatih in zaključkih kliničnega preskušanja zdravila v skladu z dobro klinično prakso v kliničnem preskušanju zdravila;

11.

preizkušanec je oseba, ki sodeluje v kliničnem preskušanju zdravila kot prejemnik zdravila v kliničnem preskušanju;

12.

presojevalec je ustrezno usposobljena oseba, ki v imenu sponzorja kliničnega preskušanja zdravila neodvisno presoja skladnost poteka vseh aktivnosti, ki so povezane s kliničnim preskušanjem zdravila, s protokolom preskušanja, standardnimi operativnimi postopki, dobro klinično prakso v kliničnem preskušanju zdravila ter z veljavno zakonodajo;

13.

prostovoljni pristanek je pisna oblika prostovoljnega pristanka preizkušanca, ali v primeru otroka ali za odločanje nezmožne osebe njenega zakonitega zastopnika, da sodeluje v kliničnem preskušanju zdravila, ki je podan potem, ko je preizkušanec oziroma njegov zakoniti zastopnik podrobno pisno obveščen o vseh, za njega pomembnih podatkih o kliničnem preskušanju zdravila;

14.

protokol preskušanja je dokument, ki vsebuje cilje, načrt, metodologijo kliničnega preskušanja zdravila, način statistične obdelave in organizacijo kliničnega preskušanja zdravila v skladu z dobro klinično prakso v kliničnem preskušanju zdravila;

15.

raziskovalec koordinator je oseba, odgovorna za koordinacijo dela glavnih raziskovalcev, kadar klinično preskušanje zdravila poteka na več mestih preskušanja v državi;

16.

raziskovalec je oseba, odgovorna za njemu dodeljene aktivnosti v kliničnem preskušanju zdravila na določenem mestu preskušanja;

17.

zdravilo v kliničnem preskušanju je farmacevtska oblika preiskovane in primerjalne učinkovine ali placeba, ki se uporablja v kliničnem preskušanju zdravila, vključno z izdelki, ki so že pridobili dovoljenje za promet z zdravilom in se uporabljajo v obliki ali pakiranju, ki se razlikuje od oblike ali pakiranja, ki je navedena v dovoljenju za promet z zdravilom, ali se uporabljajo za indikacije, ki niso navedene v dovoljenju za promet z zdravilom ter za pridobitev novih podatkov o zdravilu.

3. člen

(klinično preskušanje zdravil)

(1)

Za klinično preskušanje zdravila se šteje tudi klinični del raziskave biološke uporabnosti oziroma komparativne biološke uporabnosti oziroma bioekvivalence.

(2)

Vsa klinična preskušanja zdravila, vključno z raziskavami o biološki uporabnosti in bioekvivalenci, se načrtujejo in izvajajo ter se o njih poroča v skladu z načeli dobre klinične prakse.

4. člen

(pogoj za začetek kliničnega preskušanja zdravila)

Klinično preskušanje zdravila se lahko prične, ko so izpolnjeni pogoji iz zakona in tega pravilnika ter potem ko Nacionalna komisija za medicinsko etiko in organ, pristojen za zdravila, ugotovita, da pričakovane koristi pri zdravljenju in korist za javno zdravje opravičujejo tveganja, in se lahko nadaljuje samo, če se izpolnjevanje te zahteve stalno spremlja.

5. člen

(načela kliničnega preskušanja zdravila)

(1)

Klinično preskušanje zdravila mora ustrezati sodobnim znanstvenim dosežkom ter načelom in smernicam dobre klinične prakse.

(2)

Načela kliničnega preskušanja zdravila so:

-

klinično preskušanje zdravila mora biti znanstveno utemeljeno in vodeno po etičnih načelih v skladu s Helsinško deklaracijo Svetovne zdravniške organizacije o biomedicinskem preskušanju na ljudeh (1964);

-

pravice, varnost in dobrobit preizkušanca imajo prednost pred interesi znanosti in družbe;

-

klinično preskušanje zdravila se lahko izvaja samo, če so bile pričakovane koristi pri zdravljenju preizkušanca oziroma bolnikov primerjane s predvidljivim tveganjem in je bilo ugotovljeno razmerje prepoznano kot ugodno;

-

vsi podatki o kliničnem preskušanju zdravila se zapisujejo, obdelujejo in shranjujejo tako, da je njihova verodostojnost zagotovljena, pri čemer ostane zagotovljena zaupnost podatkov preizkušancev;

-

zagotoviti je treba vse razpoložljive neklinične in klinične podatke o zdravilu v kliničnem preskušanju;

-

vsak posameznik, vključen v izvajanje kliničnega preskušanja zdravila, mora imeti ustrezno izobrazbo, izkušnje in strokovno usposobljenost.

6. člen

(zaupnost dokumentacije)

Dokumentacija v postopku kliničnega preskušanja zdravila je zaupna.

II. UDELEŽENCI V KLINIČNEM PRESKUŠANJU ZDRAVILA

7. člen

(udeleženci v kliničnem preskušanju zdravila)

Udeleženci v kliničnem preskušanju zdravila so:

-

sponzor,

-

preskuševalec,

-

raziskovalec,

-

preizkušanec.

8. člen

(sponzor)

Sponzor ima naslednje pravice, obveznosti in odgovornosti v postopku kliničnega preskušanja zdravila:

-

določi glavnega raziskovalca;

-

določi preskuševalca;

-

zagotovi ustrezno zavarovanje svoje odgovornosti za morebitno škodo, povzročeno preizkušancem;

-

zagotovi, da je zdravilo v klinične preskušanju izdelano v skladu z načeli dobre proizvodne prakse in z dovoljenjem za izdelavo;

-

zagotovi zadostno količino brezplačnih, ustrezno pakiranih in označenih vzorcev zdravil za klinično preskušanje v skladu z zahtevami tega pravilnika; v izjemnih primerih nekomercialnih kliničnih preskušanj zdravila, po predhodnem soglasju organa, pristojnega za zdravila, zagotovitev brezplačnih vzorcev zdravil ni potrebna;

-

obvešča vse raziskovalce o vseh resnih nepričakovanih neželenih učinkih zdravila v kliničnem preskušanju v skladu s prvo alineo drugega odstavka 30. člena tega pravilnika;

-

shranjuje vsa poročila o neželenih dogodkih, o katerih ga obveščajo raziskovalci in jih na zahtevo države članice Evropske unije, na ozemlju katere poteka klinično preskušanje zdravila, državi tudi predloži;

-

vsako leto izda posodobljeno brošuro za raziskovalca;

-

zagotovi plačilo odškodnine preizkušancu in nadomestilo za ustrezno nego v primeru škode, ki nastane kot posledica kliničnega preskušanja zdravila;

-

zagotovi nadzor poteka kliničnega preskušanja z določitvijo presojevalca in monitorja, razen pri ne-intervencijskih kliničnih preskušanjih ter preskušanjih o varnosti zdravila po pridobitvi dovoljenja za promet z zdravilom pri katerih to s protokolom preskušanja ni bilo predvideno;

-

zagotovi dostop do mest preskušanja presojevalcu, monitorju in farmacevtskemu nadzorniku;

-

preizkušancem omogoči dostop do vseh dodatnih informacij o kliničnem preskušanju zdravila.

9. člen

(prenos pooblastil)

(1)

Sponzor lahko s pogodbo prenese vsa ali del svojih pooblastil drugi pravni ali fizični osebi, kar pa ga ne odvezuje od končne odgovornosti za klinično preskušanje zdravila.

(2)

Pisno pooblastilo in pisni dokazi o usposobljenosti pravne ali fizične osebe iz prejšnjega odstavka morajo biti predloženi organu, pristojnemu za zdravila.

10. člen

(olajšave)

Za nekomercialna klinična preskušanja zdravila se lahko uvedejo olajšave ob upoštevanju navodil Evropske komisije, ki jih ta objavi na podlagi Direktive 2005/28/ES.

11. člen

(preskuševalec)

Preskuševalec zdravila ima naslednje pravice, obveznosti in odgovornosti v postopku kliničnega preskušanja zdravila:

-

da soglasje k imenovanju glavnega raziskovalca in ostalih raziskovalcev ter k uporabi prostorov, kadrov in opreme pri izvajanju kliničnega preskušanja zdravila;

-

zavaruje svojo odgovornost za morebitno škodo, povzročeno preizkušancem;

-

zagotovi glavnemu raziskovalcu pogoje za izvajanje kliničnega preskušanja zdravila;

-

zagotovi nemoteno delo presojevalca, monitorja in farmacevtskega nadzornika v kliničnem preskušanju zdravila.

12. člen

(zahteve za glavnega raziskovalca)

Glavni raziskovalec v kliničnem preskušanju zdravila je doktor medicine ali doktor dentalne medicine z licenco, najmanj dvemi leti izkušenj na področju kliničnih preskušanj zdravil ter dodatno izobrazbo oziroma usposobljenost, če je ta potrebna glede na zadevno klinično preskušanje zdravila.

13. člen

(zahteve za raziskovalca)

Raziskovalec v kliničnem preskušanju zdravila mora imeti univerzitetno izobrazbo medicinske smeri in licenco. V posameznih segmentih kliničnega preskušanja zdravila, ki ne vključujejo neposredne medicinske obravnave preizkušancev, so kot raziskovalci lahko vključeni tudi strokovnjaki z drugo ustrezno izobrazbo (npr. magistri farmacije, medicinski biokemiki).

14. člen

(dolžnosti glavnega raziskovalca)

Dolžnosti glavnega raziskovalca v postopku kliničnega preskušanja zdravila so naslednje:

-

izbrati zadostno število preizkušancev v skladu z vključitvenimi in izključitvenimi merili protokola preskušanja;

-

preizkušancem na njim razumljiv način ustno in pisno izčrpno razložiti osnovne podatke o zdravilu v kliničnem preskušanju, namenu in poteku kliničnega preskušanja zdravila, nevarnostih in koristih za udeležence v kliničnem preskušanju zdravila, o pravicah in odgovornostih preizkušancev; razložiti preizkušancem tudi način izbora in približno število sodelujočih preizkušancev v kliničnem preskušanju zdravila in druge možne oblike zdravljenja, njihove prednosti ali pomanjkljivosti;

-

od preizkušanca ali njegovega zakonitega zastopnika pridobiti pred začetkom kliničnega preskušanja zdravila pisno izjavo, da je podatke o kliničnem preskušanju zdravila razumel in da h kliničnemu preskušanju zdravila pristopa prostovoljno;

-

preizkušancu zagotoviti ustrezno obravnavo med kliničnim preskušanjem zdravila in po njem, če se zdravljenje nadaljuje ali če je posledica zapletov med kliničnim preskušanjem zdravila;

Pravilnik o kliničnih preskušanjih zdravil

Časovnica