na dokumentu
Nalaganje dokumenta...
Zakon o vojnih grobiščih (ZVG)
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 65-3144/2003, stran 10070 DATUM OBJAVE: 4.7.2003
VELJAVNOST: od 19.7.2003 / UPORABA: od 19.7.2003
RS 65-3144/2003
Verzija
3 / 3
Čistopis se uporablja od 1.7.2017 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 20.2.2026: AKTUALEN.
3144. Zakon o vojnih grobiščih (ZVG)
Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena ustave Republike Slovenije izdajam
U K A Z
o razglasitvi zakona o vojnih grobiščih (ZVG)
o razglasitvi zakona o vojnih grobiščih (ZVG)
Razglašam zakon o vojnih grobiščih (ZVG), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 19. junija 2003.
001-22-57/03
Ljubljana, dne 30. junija 2003.
Predsednik Republike Slovenije dr. Janez Drnovšek l. r.
Z A K O N
O VOJNIH GROBIŠČIH (ZVG)
O VOJNIH GROBIŠČIH (ZVG)
1. Splošne določbe
1. člen
(vojna grobišča)
Ta zakon ureja varstvo vojnih grobišč v Republiki Sloveniji.
Vojna grobišča so pod pogoji tega zakona vojaška grobišča, grobišča žrtev vojne in grobišča žrtev vojne – po vojni usmrčenih oseb.
2. člen
(vojaška grobišča)
Vojaška grobišča so grobišča vojaških oseb, padlih v vojni ali umrlih med vojno zaradi vojnih dogodkov na ozemlju Republike Slovenije.
Vojaška grobišča so tudi grobišča pripadnikov tujih armad, padlih v vojni ali umrlih med vojno zaradi vojnih dogodkov, na ozemlju Republike Slovenije.
3. člen
(grobišča žrtev vojne)
Grobišča žrtev vojne so grobišča civilnih oseb, umrlih ali usmrčenih med vojno zaradi vojnih dogodkov na ozemlju Republike Slovenije.
Za grobišča žrtev vojne se po tem zakonu štejejo tudi grobišča oseb, ki so bile pred drugo svetovno vojno zaradi svoje nacionalne, rasne, verske ali politične pripadnosti usmrčene s strani takratnih organov ali predstavnikov oblasti na ozemlju Republike Slovenije.
4. člen
(grobišča žrtev vojne – po vojni usmrčenih oseb)
Grobišča žrtev vojne so tudi grobišča oseb, ki so bile v zvezi z drugo svetovno vojno po 15. 5. 1945 v nasprotju z načeli in pravili pravne države, po obsodbi ali po izvensodnem postopku usmrčene od organov ali predstavnikov takratne oblasti na ozemlju Republike Slovenije.
5. člen
(posamični grobovi)
Za vojna grobišča se ne štejejo posamični grobovi ali grobnice oseb po tem zakonu, ki so na civilnih pokopališčih, ali posamični grobovi ali grobnice izven civilnih pokopališč, kjer so pokopane osebe iz 2., 3. in 4. člena tega zakona, če zanje skrbijo sorodniki pokopanih.
6. člen
(vojna grobišča v tujini)
Vojna grobišča v tujini so po tem zakonu vojna grobišča oseb slovenske narodnosti iz prvega odstavka 2. člena ter iz 3. in 4. člena tega zakona v tujini.
Vojna grobišča v tujini so po tem zakonu tudi grobišča oseb, ki so bile z ozemlja Republike Slovenije med vojno prisilno deportirane v taborišča, internacijo, izgnanstvo, na prisilno delo, prisilno mobilizirane v tuje vojske in podobno ter so po končani vojni ali ob vračanju v domovino umrle zaradi posledic vojnega nasilja.
Varstvo vojnih grobišč v tujini se zagotavlja v skladu z meddržavnimi sporazumi ali po dogovoru z državami, s katerimi Republika Slovenija še ni sklenila sporazumov.
7. člen
(vrste vojnih grobišč)
Vojna grobišča so urejena kot pokopališča, grobišča, grobnice, kostnice ali kot posamični grobovi.
Kadar ni mogoče ugotoviti, kam so pokopani posmrtni ostanki žrtev iz izpraznjenih grobišč, pa tudi tistih umrlih, katerih grobovi niso znani, se spominsko znamenje tem žrtvam postavi na ustreznem mestu v spominskem parku, lahko pa tudi na pokopališču.
Kot vojna grobišča se štejejo tudi že obstoječa grobišča vojaških oseb na ozemlju Republike Slovenije, ki so umrle pri opravljanju vojaške službe v nekdanji SFRJ, razen grobov, za katere skrbijo svojci pokopanih.
7.a člen
(spomenik vsem žrtvam vojn)
V glavnem mestu države se postavi spomenik vsem žrtvam vojn, in z vojnami povezanih žrtev na območju Republike Slovenije. Na spomeniku se kot napis spominske narave uporabi prva kitica pesmi Otona Župančiča »Domovina je ena«.
8. člen
(območje vojnega grobišča)
Vojno grobišče obsega urejen ali ograjen prostor za pokop oseb ali njihovih posmrtnih ostankov, prostor za spominsko obeležje ali drug spominski objekt ter zemljišče, ki je potrebno za njegovo varstvo.
Vojno grobišče na območju obstoječega civilnega pokopališča obsega zemljišče in objekte, določene z načrtom ureditve civilnega pokopališča.
9. člen
(lastnina vojnih grobišč)
Objekti na vojnih grobiščih so lastnina države in ne morejo biti predmet pravnega prometa.
2. Varstvo vojnih grobišč
10. člen
(pristojnost države)
Varstvo vojnih grobišč je v pristojnosti Republike Slovenije.
11. člen
(pristojnost ministrstva)
Varstvo vojnih grobišč zagotavlja ministrstvo, pristojno za vojna grobišča (v nadaljevanju: ministrstvo) na podlagi tega zakona, v skladu s sprejetimi mednarodnimi obveznostmi in sklenjenimi meddržavnimi sporazumi ter v skladu z veljavnimi predpisi države, v kateri se vojno grobišče nahaja.
Varstvo vojnih grobišč v tujini zagotavlja ministrstvo v sodelovanju z diplomatskimi in konzularnimi predstavništvi Republike Slovenije v tujini.
12. člen
(obseg varstva)
Varstvo vojnih grobišč se zagotavlja z evidentiranjem, upravljanjem in urejanjem grobišč.
13. člen
(evidentiranje vojnih grobišč)
Evidentiranje vojnih grobišč po tem zakonu so terenska opazovanja, raziskave, meritve in kartiranje:
1.
zemljišč, na katerih stojijo nagrobna ali druga spominska znamenja, iz katerih se utemeljeno domneva, da gre za zemljišče, v katerem je vojno grobišče,
2.
zemljišč, v katerih se ob gradnjah, sondiranju terena, rudarskih delih, arheoloških in jamarskih raziskovanjih ali drugih zemeljskih delih odkrije posmrtne ostanke osebe ali oseb, za katere se na podlagi razpoložljivih podatkov utemeljeno domneva, da gre za zemljišče, v katerem je vojno grobišče in
3.
drugih zemljišč, za katera se na podlagi razpoložljivih podatkov utemeljeno domneva, da gre za zemljišče, v katerem je vojno grobišče.
Evidentiranje vojnih grobišč lahko opravlja za to usposobljena pravna ali fizična oseba, društvo ali druga organizacija na podlagi pogodbe z ministrstvom. V pogodbi se določi obseg evidentiranja ter višino in rok plačila storitev.
Strokovni nadzor nad evidentiranjem vojnih grobišč izvaja ministrstvo.
14. člen
(upravljanje vojnih grobišč)
Upravljanje vojnih grobišč po tem zakonu je na podlagi zbranih podatkov o zemljiščih iz prejšnjega člena:
1.
vodenje registra o evidentiranih zemljiščih, v katerih so vojna grobišča (v nadaljnjem besedilu: register vojnih grobišč),
2.
določanje lege zemljišč z grobišči v prostoru v skladu s predpisi o evidentiranju nepremičnin in predlaganje njihovega vnosa v uradne zemljiško-katastrske evidence, vključno s parcelacijo, kadar je to za opredelitev območja posameznega vojnega grobišča potrebno, ter
3.
priprava in sprejem predpisov, s katerimi se razglasijo območja z evidentiranimi vojnimi grobišči za zavarovana območja vojnih grobišč oziroma v primeru, če izpolnjujejo za to predpisane pogoje, v sodelovanju s pristojno službo za varstvo kulturne dediščine, priprava in sprejem predpisov za razglasitev kulturnega spomenika.
Upravljanje vojnih grobišč na svojem območju izvaja upravna enota.
Upravne enote najmanj dvakrat letno posredujejo ustrezne podatke iz registra vojnih grobišč ministrstvu, ki jih, zaradi opravljanja nalog v skladu s tem zakonom, uporablja in hrani.
Minister, pristojen za varstvo vojnih grobišč (v nadaljnjem besedilu: minister), podrobneje predpiše način in pogoje dajanja podatkov iz prejšnjega odstavka.
15. člen
(urejanje vojnih grobišč)
Urejanje vojnih grobišč po tem zakonu je na podlagi registra o vojnih grobiščih:
1.
priprava in sprejem predlogov programov za urejanje vojnih grobišč,
2.
priprava projektov za vzdrževanje obstoječih in urejanje novo odkritih vojnih grobišč ali za njihovo skupno ureditev, vključno s pridobivanjem potrebnih zemljišč, na katerih so evidentirana vojna grobišča in