Nalaganje dokumenta...
Program priprave državnega lokacijskega načrta za izvennivojsko križanje Zijavnica regionalne ceste I. reda R1-215/1162 Trebnje–Mokronog z železniško progo Sevnica–Trebnje
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 5-160/2006, stran 443 DATUM OBJAVE: 17.1.2006
VELJAVNOST: od 17.1.2006 do 30.12.2021 / UPORABA: od 17.1.2006 do 30.12.2021
RS 5-160/2006
Verzija
2 / 2
Čistopis se uporablja od 31.12.2021 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 15.2.2026: NEAKTUALEN.
160. Program priprave državnega lokacijskega načrta za izvennivojsko križanje Zijavnica regionalne ceste I. reda R1-215/1162 Trebnje-Mokronog z železniško progo Sevnica-Trebnje
Na podlagi drugega odstavka 27. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 – popr. in 58/03 – ZZK-1) sprejme minister za okolje in prostor v soglasju z ministrom za promet
P R O G R A M P R I P R A V E državnega lokacijskega načrta za izvennivojsko križanje Zijavnica regionalne ceste I. reda R1-215/1162 Trebnje–Mokronog z železniško progo Sevnica–Trebnje
I. Ocena stanja, razlogi in pravna podlaga za pripravo državnega lokacijskega načrta
(1)
Priprava državnega lokacijskega načrta je potrebna zaradi reševanja problematike vzdrževanja in ohranjanja obstoječega državnega cestnega omrežja ter odprave ozkega grla in rekonstrukcije odseka s ciljem povečanja propustnosti, varnosti prometa in voznih lastnosti.
(2)
Osnovni cilj načrtovane novogradnje regionalne ceste R1-215, odsek 1162 Trebnje–Mokronog je ureditev neugodnega odseka ceste na območju nivojskega prečkanja železniške proge Sevnica–Trebnje in dela neurejenega odseka ceste med obojestranskima, že urejenima odsekoma ceste.
(3)
Odsek ceste (imenovan tudi "izvennivojsko križanje Zijavnica"), ki je predmet rekonstrukcije, predstavlja še preostali nerekonstruirani del ceste dolžine približno 800 m. Regionalna cesta se od Trebnjega dviguje preko sedla med dolinama Temenice in Mirne. V km 1,370 cesta nivojsko prečka železniško progo Sevnica–Trebnje, kjer je postavljena signalizacija z Andrejevim križem in rdečimi utripalkami brez fizične zapore. Odsek ceste ima od prečkanja železniške proge v smeri Mokronoga izredno neugodne horizontalne elemente, neustrezna pa je tudi širina vozišča, oziroma bankine v ukopu sploh ni.
(4)
Minister za promet je z dopisom št. 2645-5/2001/18-0031072 z dne 18. januarja 2005 podal pobudo za pričetek postopka priprave državnega lokacijskega načrta za gradnjo izvenivojskega križanja Zijavnica regionalne ceste I. reda R1-215/1162 Trebnje–Mokronog, z železniško progo Sevnica–Trebnje (v nadaljnjem besedilu: pobuda). Pobuda je dokumentirana z gradivom "Idejni projekt ceste R1-215/1162 Trebnje–Mokronog, km 1,202 – km 1,975" ki ga je oktobra 2004 izdelal GIRI, d.o.o.. Pobuda je utemeljena v:
-
Odloku o strategiji prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04);
-
Uredbi o vrstah prostorskih ureditev državnega pomena (Uradni list RS, št. 54/03 in 68/05).
II. Predmet in programska izhodišča državnega lokacijskega načrta ter okvirno ureditveno območje
(1)
Predmet izdelave državnega lokacijskega načrta za gradnjo izvenivojskega križanja Zijavnica regionalne ceste I. reda R1-215/1162 Trebnje–Mokronog z železniško progo Sevnica–Trebnje (v nadaljnjem besedilu: državni lokacijski načrt) so vse prostorske ureditve, vezane na gradnjo izvenivojskega križanja Zijavnica regionalne ceste I. reda R1-215/1162 Trebnje–Mokronog, z železniško progo Sevnica–Trebnje od km 1,202 – km 1,975.
(2)
Rekonstrukcija ceste se prične pred desnim odcepom lokalne ceste za Primštal, kjer se nova trasa v blagi levi krivini oddalji od obstoječe in se skozi gozdnato območje nadaljuje zahodno od trase železniške proge Sevnica–Trebnje, ki na obravnavanem odseku poteka v globokem useku, ki se prične pri obstoječem nivojskem prehodu. Deviacija regionalne ceste se nekako v sredini odseka, kjer poteka v smeri severa, približa osi železniške proge na minimalen odmik, v nadaljevanju pa se usmeri proti severovzhodu in z nadvozom prečka železniško progo Sevnica–Trebnje. V nadaljevanju se trasa priključi na obstoječi že rekonstruirani del ceste. Obstoječi del trase do nivojskega železniškega prehoda se ukine, del od nivojskega prehoda v smeri Mokronoga pa se ohrani kot lokalna dovozna cesta.
(3)
Načrtovana ureditev poteka po območju Občine Trebnje.
(4)
Dne 5. septembra 2005 je Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za prostor, Urad za prostorski razvoj, v skladu z 28. členom Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 – popr. in 58/03 – ZZK-1; v nadaljnjem besedilu: Zakon o urejanju prostora); sklicalo prostorsko konferenco z namenom, da se pridobijo in uskladijo priporočila, usmeritve in legitimni interesi lokalne skupnosti, gospodarstva in interesnih združenj ter organizirane javnosti glede priprave prostorskega akta oziroma predvidene prostorske ureditve.
(5)
Na podlagi priporočil se v postopku priprave državnega lokacijskega načrta prouči izboljšanje varnosti prometne povezave za Primštal.
(6)
Strokovne podlage iz VI.1 točke tega programa priprave ter državni lokacijski načrt se v vseh fazah izdelajo v skladu z Zakonom o urejanju prostora, Uredbo o prostorskem redu Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04), Pravilnikom o vsebini, obliki in načinu priprave državnih in občinskih lokacijskih načrtov ter vrstah njihovih strokovnih podlag (Uradni list RS, št. 86/04).
(7)
V skladu z določbami Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/04) je Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za okolje z odločbo št. 354-09-262/2005, z dne 21. 7. 2005 ugotovilo, da območje posega leži izven posebnega varstvenega območja (območja Natura 2000) (Uredba o posebnih varstvenih območjih (območja Natura 2000), Uradni list RS, št. 49/04 in 110/04), izven daljinskega vpliva na posebno varstveno območje in ne leži na zavarovanem območju.
(8)
Zato pred sprejemom državnega lokacijskega načrta ni treba izvesti celovite presoje vplivov njegove izvedbe na okolje v skladu z določbami zakona, ki ureja področje varstva okolja, oziroma presoje sprejemljivosti njenih vplivov na varovana območja v skladu z določbami zakona, ki ureja področje ohranjanja narave.
(9)
Predvidena prostorska ureditev ne obsega posegov, za katere je potrebno izvesti presojo vplivov na okolje.
III. Nosilci nalog in njihove obveznosti pri financiranju priprave državnega lokacijskega načrta
(1)
Pripravljavec državnega lokacijskega načrta je Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za prostor, Urad za prostorski razvoj, Dunajska 21, Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: MOP UPR), ki zagotovi sredstva za izdelavo recenzije študije variant, revizije okoljskega poročila in recenzije državnega lokacijskega načrta ter recenzije drugih morebiti potrebnih dokumentov.
(2)
Naročnik strokovnih podlag ter državnega lokacijskega načrta je Ministrstvo za promet, Direkcija Republike Slovenije za ceste, Tržaška 19, Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: DRSC), ki zagotovi vsa sredstva za izdelavo strokovnih podlag iz VI.1 točke tega programa priprave ter sredstva za izdelavo državnega lokacijskega načrta.
(3)
Investitor načrtovanih prostorskih ureditev je Republika Slovenija, ki jo kot izvajalec naročila za opravljanje nalog v zvezi z izgradnjo in obnavljanjem glavnih in regionalnih cest zastopa DRSC.
(4)
Izdelovalec državnega lokacijskega načrta (v nadaljnjem besedilu: načrtovalec), ki ga DRSC izbere po predpisih o oddaji javnega naročila, mora izpolnjevati pogoje, določene v Zakonu o urejanju prostora. DRSC v komisijo za izbiro načrtovalca državnega lokacijskega načrta imenuje tudi člana, ki ga določi MOP UPR. MOP UPR pred pričetkom postopka javnega naročila za izbiro načrtovalca državnega lokacijskega načrta potrdi projektno nalogo.
IV. Nosilci urejanja prostora
Državni organi oziroma organi lokalnih skupnosti ter nosilci javnih pooblastil, ki v skladu z Zakonom o urejanju prostora predstavljajo nosilce urejanja prostora, in ki v konkretnem postopku priprave državnega lokacijskega načrta odločajo ali soodločajo o zadevah urejanja prostora, so:
1.
Ministrstvo za obrambo, Inšpektorat Republike Slovenije za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,
2.
Ministrstvo za obrambo, Direktorat za obrambne zadeve,
3.
Ministrstvo za obrambo, Uprava za zaščito in reševanje,
4.
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Direktorat za gozdarstvo, lovstvo in ribištvo,
5.
Ministrstvo za kulturo, Direktorat za kulturno dediščino,
6.
Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje – Sektor za varstvo okolja,
7.
Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje – Sektor za upravljanje z vodami,
8.
Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje – Sektor za ohranjanje narave,