Nalaganje dokumenta...
Uredba o koncesiji za opravljanje obvezne državne gospodarske javne službe vzdrževanja vodnih in priobalnih zemljišč morja
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 69-3111/2005, stran 7199 DATUM OBJAVE: 22.7.2005
VELJAVNOST: od 6.8.2005 do 1.9.2017 / UPORABA: od 6.8.2005 do 1.9.2017
RS 69-3111/2005
Verzija
3 / 3
Čistopis se uporablja od 2.9.2017 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 15.2.2026: NEAKTUALEN.
3111. Uredba o koncesiji za opravljanje obvezne državne gospodarske javne službe vzdrževanja vodnih in priobalnih zemljišč morja
Na podlagi 32. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93 in 30/98 – ZZLPPO) in 98. člena Zakona o vodah (Uradni list RS, št. 67/02, 110/02 – ZGO-1, 2/04 – ZZdrl-A in 41/04 – ZVO-1) izdaja Vlada Republike Slovenije
U R E D B O
o koncesiji za opravljanje obvezne državne gospodarske javne službe vzdrževanja vodnih in priobalnih zemljišč morja
o koncesiji za opravljanje obvezne državne gospodarske javne službe vzdrževanja vodnih in priobalnih zemljišč morja
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina)
(1)
Ta uredba je koncesijski akt, s katerim se določajo predmet in pogoji opravljanja obvezne državne gospodarske javne službe vzdrževanja vodnih in priobalnih zemljišč morja (v nadaljnjem besedilu: javna služba).
2. člen
(pomen izrazov)
V tej uredbi imajo posamezni izrazi naslednji pomen:
1.
plovilo je stvar, ki je namenjena za plovbo na morju;
2.
morsko okolje je območje morske gladine, zračnega prostora nad njo, morskega vodnega stebra, morskega dna in podzemlja morja;
3.
onesnaženje morja je onesnaženje morskega okolja zaradi nesreče plovil na morju ali onesnaženja morskega okolja z odmetavanjem, izpusti ali izlivi snovi, zlasti nevarnih, s plovil v morje. Za onesnaženje morja šteje tudi nadzorovano ali nenadzorovano izpuščanje, odmetavanje ali izlivanje snovi neposredno v morsko okolje zaradi ekološke ali druge nesreče pri obratovanju naprav ali v prometu na celini in pojav večjih kosov plavja, odpadkov in drugih opuščenih predmetov in snovi na morju kot posledica naravne nesreče ali naravnih pojavov. Za onesnaženje morja ne šteje onesnaženje morskega okolja zaradi razpršenih virov onesnaževanja na celini in izlivov celinskih površinskih voda v morje razen izlivov, ki so onesnaženi zaradi ekološke ali druge nesreče na zbirnem območju celinske površinske vode;
4.
upravljavec plovila je oseba, ki je posestnik plovila. Če je plovilo ladja, je upravljavec plovila oseba, ki je določena kot ladjar v skladu s Pomorskim zakonikom (Uradni list RS, št. 37/04).
3. člen
(namen)
Z opravljanjem storitev javne službe se na območju Republike Slovenije kot javna dobrina zagotavlja varstvo morskega okolja in zdravja ljudi pred posledicami onesnaženja morja.
4. člen
(uporaba)
(1)
Uporaba storitev javne službe je obvezna pri nastanku onesnaženja morja.
(2)
Lastniki in drugi posestniki vodnih in priobalnih zemljišč morja ali drugih zemljišč na obali so dolžni dopustiti opravljanje javne službe v skladu z zakonom.
(3)
Podrobnejše vrste in obseg nalog, s katerimi se v okviru javne službe zagotavljajo javne dobrine iz prejšnjega člena, so določene v programu del javnih gospodarskih služb urejanja voda ministrstva, pristojnega za okolje.
II. ORGANIZACIJSKA ZASNOVA OPRAVLJANJA JAVNE SLUŽBE
5. člen
(organizacijska zasnova)
(1)
Javno službo opravlja koncesionar, ki pridobi koncesijo za opravljanje te javne službe.
(2)
Koncesijo za Republiko Slovenijo (v nadaljnjem besedilu: koncedent) podeljuje Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada).
(3)
Koncesija se podeli za območje notranjih morskih voda in teritorialnega morja Republike Slovenije. Koncesija se podeli tudi za območje, kjer Republika Slovenija v skladu s predpisi in mednarodnim pravom izvršuje svoje suverene pravice, jurisdikcijo in nadzor nad morjem.
(4)
Uporabnik storitev javne službe je:
-
država za storitve zagotavljanja javne dobrine varstva morskega okolja in zdravja ljudi pred onesnaženjem morja,
-
upravljavec plovila, ki pripluje ali se nahaja na območju koncesije iz prejšnjega odstavka, če zaradi nesreče njegovega plovila na morju ali odmetavanja, izpusta ali izliva snovi, zlasti nevarnih, z njegovega plovila nastane ali bi lahko nastalo onesnaženje morja,
-
upravljavec pristanišča, če zaradi odmetavanja, izpusta ali izliva snovi, zlasti nevarnih, ali nesreče plovila ali plavajoče naprave v območju pristanišča ali naprave na obali pristanišča nastane ali bi lahko nastalo onesnaženje morja izven območja pristanišča,
-
upravljavec naprave na celini, če zaradi namernega ali nenamernega izpusta ali izliva nevarnih snovi iz nje neposredno v morsko okolje nastane ali bi lahko nastalo onesnaženje morja, ali upravljavec prometne infrastrukture na celini, če zaradi izpusta ali izliva nevarnih snovi pri prometni nesreči neposredno v morsko okolje nastane ali bi lahko nastalo onesnaženje morja.
(5)
Šteje se, da je plovilo v območju pristanišča takrat, ko je pridobilo dovoljenje za prost promet z obalo in je vplulo na območje pristanišča.
III. OBSEG OPRAVLJANJA KONCESIJE
6. člen
(predmet koncesije)
(1)
Storitve javne službe so predvsem naslednje storitve v zvezi s preprečevanjem in odpravo posledic onesnaženja morja:
-
čiščenje gladine morja,
-
preprečevanje onesnaženja vodnih in priobalnih zemljišč morja,
-
odstranjevanja plavja, odpadkov in drugih opuščenih ali odvrženih predmetov in snovi iz morja in z vodnih ter priobalnih zemljišč morja,
-
spremljanje nenadnega onesnaženja morja,
-
zagotavljanje stalne pripravljenosti za izvajanje ukrepov varstva pred onesnaženjem morja,
-
vzdrževanje objektov vodne infrastrukture, namenjenih opravljanju storitev javne službe,
-
vzdrževanje plovil, naprav in materialnih sredstev, namenjenih opravljanju storitev javne službe,
-
zagotavljanje uporabe plovil, naprav in materialnih sredstev za čiščenje in preprečevanje onesnaženja,
-
zbiranje, razvrščanje in začasno skladiščenje odpadkov, ki nastanejo pri izvajanju ukrepov varstva pred onesnaženjem morja;
-
oddaja odpadkov iz prejšnje alinee v obdelavo zaradi njihove predelave ali odstranjevanja in
-
zagotavljanje sodelovanja z organi državne uprave ter organi in službami za zaščito in reševanje v skladu z državnim načrtom zaščite in reševanja ob nesrečah na morju.
(2)
Koncesionar mora zagotoviti:
-
namestitev pristaniških zmogljivosti za opravljanje storitev javne službe,
-
uporabo plovil in naprav za opravljanje storitev javne službe,
-
pogoje in sredstva za zagotavljanje stalne pripravljenosti iz prejšnjega odstavka,
-
naprave in sredstva za zbiranje, razvrščanje in začasno skladiščenje odpadkov, ki nastajajo zaradi opravljanja storitev javne službe,
-
sporazume z izvajalci ravnanja z odpadki za oddajo odpadkov iz prejšnjega odstavka v predelavo ali odstranjevanje in
-
opremo in sredstva za zagotavljanje sodelovanja z organi državne uprave.
(3)
Za opravljanje storitev javne službe se uporablja pristaniška infrastruktura koprskega tovornega pristanišča ter plovila, naprave, informacijsko komunikacijsko omrežje za zaščito in reševanje ter druga materialna sredstva v posesti koncesionarja ali v lasti države.
(4)
Upravljanje pristaniške infrastrukture koprskega tovornega pristanišča ter plovil, naprav in drugih materialnih sredstev, s katerimi upravlja koncesionar, njegove obveznosti glede upravljanja in zagotavljanja plovil, naprav ter drugih materialnih sredstev, ki so v njegovi lasti ali posesti, in druga vprašanja povezana s tem se podrobneje uredijo v koncesijski pogodbi.
IV. PODELITEV KONCESIJE
7. člen
(podelitev koncesije)
(1)
Koncedent pridobiva koncesionarja za izvajanje storitev javne službe na podlagi javnega razpisa
(2)
O izbiri koncesionarja odloči vlada z upravno odločbo.
(3)
Koncesija za izvajanje javne službe se podeli za dobo petih let, ki začne teči z dnem sklenitve koncesijske pogodbe.
8. člen
(razpisna dokumentacija)
(1)
Sestavni deli razpisne dokumentacije morajo biti enaki vsebini razpisa.
(2)
Če so posredovane samo nepravilne ali nepopolne prijave na razpis, se razpis za izvajanje javne službe ponovi.
9. člen
(strokovna komisija)
(1)
Izbiro koncesionarja opravi vlada na podlagi predloga posebne strokovne komisije, ki jo imenuje vlada.
(2)
Strokovno komisijo sestavljajo štirje člani. Po enega člana predlagajo minister, pristojen za okolje, minister, pristojen za pomorski promet, minister, pristojen za finance, in minister, pristojen za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami.
(3)
Člani komisije ne smejo biti poslovno ali sorodstveno povezani s prijavitelji oziroma zaposlenimi pri prijaviteljih. Če izvedo za navedeno dejstvo naknadno, morajo takoj predlagati svojo zamenjavo. Noben član strokovne komisije ne sme neposredno komunicirati s prijavitelji, ampak le posredno, preko ministrstva, pristojnega za okolje.