Zakon o pravniškem državnem izpitu (ZPDI)

513. Zakon o pravniškem državnem izpitu

Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena ustave Republike Slovenije izdajam

U K A Z
o razglasitvi zakona o pravniškem državnem izpitu

Razglašam zakon o pravniškem državnem izpitu, ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 21. februarja 1994.

Št. 0100-22/94

Ljubljana, dne 1. marca 1994

Predsednik
Republike Slovenije
Milan Kučan l.r.

Z A K O N
O PRAVNIŠKEM DRŽAVNEM IZPITU

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

Ta zakon ureja pripravništvo po pridobljenem strokovnem naslovu magister prava ali univerzitetni diplomirani pravnik zaradi usposabljanja za opravljanje sodniške funkcije in funkcije državnega tožilca, poklica odvetnika in notarja oziroma za opravljanje drugih del, za katere se z zakonom zahteva kot pogoj pravniški državni izpit, ter določa način in pogoje, pod katerimi lahko magistri prava in univerzitetni diplomirani pravniki neposredno pristopijo k opravljanju pravniškega državnega izpita brez opravljanja pripravništva po tem zakonu.

Ta zakon določa tudi način in pogoje, pod katerimi Republika Slovenija podeljuje štipendije za potrebe sodišč in drugih pravosodnih organov.

2. člen

Pripravništvo po tem zakonu traja dve leti. Izvaja se na sodiščih, lahko pa tudi pri državnih tožilstvih (v nadaljnjem besedilu: sodniško pripravništvo) in kot izbirno usposabljanje ter se zaključi s pravniškim državnim izpitom.

V tem zakonu uporabljen izraz sodniški pripravnik, zapisan v moški spolni slovnični obliki, je uporabljen kot nevtralen za ženske in za moške.

3. člen

Sodniški pripravnik opravlja pripravništvo kot oseba v delovnem razmerju na sodišču, lahko pa tudi kot oseba v delovnem razmerju pri drugem delodajalcu v okviru izobraževanja, ki ga zagotavlja delodajalec, oziroma volontersko.

Pripravnik, ki opravlja sodniško pripravništvo v okviru izobraževanja, ki ga zagotavlja delodajalec, oziroma kot volonter, je, razen glede delovnega razmerja, v pravicah, obveznostih in odgovornostih v enakem položaju kot pripravnik, ki je sklenil delovno razmerje na sodišču.

Sodniško pripravništvo v okviru izobraževanja, ki ga zagotavlja delodajalec, lahko traja največ osem mesecev, razen v primerih, ko je v skladu z določbami tega zakona podaljšano.

4. člen

Magistru prava in univerzitetnemu diplomiranemu pravniku, ki je opravil pripravništvo po določbah drugega zakona, se prizna čas že opravljenega pripravništva, če je bilo to opravljeno v eni od možnih izbirnih oblik razporeda pripravništva po določbah tega zakona.

Magistru prava in univerzitetnemu diplomiranemu pravniku, ki je opravil strokovni izpit, ki ni pravniški državni izpit, se prizna ustrezni del pravniškega državnega izpita, ki je vsebinsko enak opravljenemu izpitu. Če je opravil strokovni izpit iz upravnega postopka, določen najmanj za visokošolsko izobrazbo, po predpisih, ki urejajo upravni postopek in položaj javnih uslužbencev, se mu prizna ustni del pravniškega državnega izpita iz področja določenega v tretji alineji prvega odstavka 27. člena tega zakona. Če je opravil strokovni izpit za imenovanje v naziv, določen najmanj za visokošolsko izobrazbo, po predpisih, ki urejajo položaj javnih uslužbencev, se mu prizna ustni del pravniškega državnega izpita iz področja določenega v šesti alinei prvega odstavka 27. člena tega zakona.

O priznanju dela izpita iz prejšnjega odstavka odloči minister, pristojen za pravosodje, v odločbi o pristopu k izpitu.

5. člen

Skupno število pripravniških mest na posameznih višjih sodiščih za pripravnike, ki sklenejo delovno razmerje na sodišču, določi Vlada Republike Slovenije na predlog ministra, pristojnega za pravosodje, skupno število pripravniških mest za pripravnike, ki opravljajo sodniško pripravništvo v okviru izobraževanja, ki ga zagotavlja delodajalec in za volonterske pripravnike pa določi minister, pristojen za pravosodje, po predhodnem mnenju predsednika posameznega višjega sodišča.

V skupnem številu pripravniških mest za pripravnike, ki sklenejo delovno razmerje na sodišču, se na posameznem višjem sodišču, na katerega območju je sodišče nižje stopnje, ki posluje tudi v italijanskem oziroma madžarskem jeziku, posebej določi število mest za usposabljanje pripravnikov, ki obvladajo italijanski oziroma madžarski jezik na višji ravni in prebivajo na območju višjega sodišča, na katerega območju je sodišče nižje stopnje, ki posluje tudi v italijanskem oziroma madžarskem jeziku.

V skupnem številu pripravniških mest za pripravnike, ki opravljajo sodniško pripravništvo v okviru izobraževanja, ki ga zagotavlja delodajalec, se posebej določi število mest za usposabljanje državnotožilskih in državnopravobranilskih pripravnikov, ki so že opravili izbirno usposabljanje.

O številu mest iz prejšnjih odstavkov dajo mnenje sodni svet, generalni državni pravobranilec in državnotožilski svet.

Predsednik višjega sodišča določi, koliko pripravnikov od skupnega števila pripravniških mest iz prvega odstavka tega člena se bo usposabljalo na posameznih okrožnih in okrajnih sodiščih z območja višjega sodišča.

II. PRIPRAVNIŠTVO

1. Pogoji za sprejem za sodniškega pripravnika in način izbire kandidatov

6. člen

Sodniški pripravnik je lahko, kdor:

1.

je državljan države članice Evropske unije, Evropskega gospodarskega prostora ali Švicarske konfederacije in aktivno obvlada slovenski jezik,

2.

je poslovno sposoben in ima splošno zdravstveno zmožnost,

3.

ima v Republiki Sloveniji pridobljen naslednji strokovni naslov oziroma je končal enakovredno izobraževanje v tujini, priznano v skladu z zakonom, ki ureja priznavanje in vrednotenje izobraževanja:

-

strokovni naslov univerzitetni diplomirani pravnik,

-

strokovna naslova diplomirani pravnik (UN) in magister prava,

-

strokovni naslov magister prava na podlagi enovitega magistrskega študijskega programa.

Magister prava je lahko sodniški pripravnik, če izkaže, da je izdelal diplomsko oziroma magistrsko nalogo in da je opravil izpite iz temeljnih pravnih znanj:

-

na civilnopravnem področju, vsaj uvod v civilno pravo, splošni deli obligacijskega, gospodarskega in mednarodno-zasebnega prava, vključno s civilnim procesnim pravom,

-

na kazenskopravnem področju, vsaj splošni deli kazenskega prava, vključno s kazenskim procesnim pravom,

-

na delovnopravnem področju, vsaj splošni deli delovnega prava s temelji prava socialne varnosti,

-

na javnopravnem področju, vsaj splošni deli ustavnega, upravnega in mednarodnega prava ter prava Evropske unije, vključno z upravnim postopkom in upravnim sporom ter

-

na temeljnem pravnem področju, vsaj uvod v pravoznanstvo s temelji metodologije vrednotenja v pravu.

Obseg temeljnih pravnih znanj iz prejšnjega odstavka podrobneje določi minister, pristojen za pravosodje, s pravilnikom, h kateremu da predhodno soglasje sodni svet.

Sodniški pripravnik je lahko tudi državljan države, ki ni članica Evropske unije, Evropskega gospodarskega prostora ali Švicarska konfederacija, če aktivno obvlada slovenski jezik in izpolnjuje druge pogoje iz prejšnjih odstavkov in če obstaja pravna in dejanska vzajemnost z državo, katere državljan je.

7. člen

Oseba, ki izpolnjuje pogoje iz prejšnjega člena, vloži prijavo za opravljanje pripravništva pri predsedniku tistega višjega sodišča, na območju katerega želi opravljati pripravništvo.

Prijavi za opravljanje sodniškega pripravništva, ki vsebuje vsaj osebno ime, rojstni datum in naslov prebivališča, mora priložiti dokazila o izpolnjevanju pogojev iz 6. člena tega zakona, razen dokazil o državljanstvu in poslovni sposobnosti, ki ju za državljane Republike Slovenije zaradi ugotavljanja pogojev iz 6. člena tega zakona pridobi predsednik višjega sodišča brezplačno pri upravljavcu matičnega registra na podlagi neposrednega elektronskega dostopa, tako da navede osebno ime, rojstni datum in naslov prebivališča osebe ter opravilno številko zadeve sodišča. Neposredni elektronski dostop, vključno z omogočanjem ustreznega elektronskega prenosa podatkov, zagotovi upravljavec matičnega registra.

Oseba mora priložiti prijavi tudi dokazila, ki so potrebna za določitev prednostnega vrstnega reda opravljanja pripravništva po določbah tega zakona in za zasedbo posebnih mest določenih v skladu s 5. členom tega zakona. Če je oseba pridobila strokovni naslov iz 6. člena tega zakona v Republiki Sloveniji, ji dokazil o strokovnem naslovu in dokazil za določitev prednostnega vrstnega reda opravljanja pripravništva po tem zakonu ni treba priložiti, temveč te podatke za ugotavljanje pogojev iz 6. člena tega zakona in za določitev ter objavo prednostnega vrstnega reda opravljanja pripravništva po tem zakonu pridobi predsednik višjega sodišča namesto nje na visokošolskem zavodu, na katerem je pridobila strokovni naslov.

Prijavi ni treba prilagati dokazila o aktivnem znanju slovenskega jezika, če je oseba pridobila strokovni naslov iz 6. člena tega zakona v Republiki Sloveniji. Višja raven znanja jezika se izkazuje s pridobljenim strokovnim naslovom ustrezne smeri iz italijanskega ali madžarskega jezika, s končanim enakovrednim izobraževanjem v tujini, s pridobljeno javno veljavno listino za višjo raven znanja italijanskega ali madžarskega jezika na podlagi javno veljavnega izobraževalnega programa ali s potrdilom o vpisu v imenik sodnih tolmačev za enega od obeh jezikov.

8. člen

Če je prijavljenih za opravljanje pripravništva več kandidatov, kot je prostih mest sodniških pripravnikov, določi predsednik višjega sodišča prednostne vrstne rede za zasedbo prostih mest.

Polovico prostih mest se zasede na podlagi prednostnega vrstnega reda, ki se določi z upoštevanjem višine povprečne ocene, ki so jo kandidati dosegli v času študija. Med kandidati z enako povprečno oceno imajo prednost kandidati, ki imajo višjo povprečno oceno iz učnih predmetov, ki sodijo v področje civilnega in kazenskega prava, če so tudi te ocene enake, se upošteva čas vložitve popolne prijave za opravljanje pripravništva.

Polovica prostih mest se zasede na podlagi prednostnega vrstnega reda, ki se določi z upoštevanjem časa vložitve popolne prijave za opravljanje pripravništva. Med kandidati, ki so istočasno vložili popolno prijavo za opravljanje pripravništva, imajo prednost kandidati, ki imajo višjo povprečno oceno.

V pogodbi o zaposlitvi pripravnika, ki bo opravljal pripravništvo kot oseba v delovnem razmerju na sodišču, pri državnem tožilstvu ali državnem pravobranilstvu, se navede obveznost iz 11.a člena tega zakona.

9. člen

Prednostni vrstni red se izdela po kriterijih iz prejšnjega člena posebej za kandidate, ki se prijavijo za opravljanje sodniškega pripravništva s sklenitvijo delovnega razmerja na sodišču in posebej za kandidate, ki bodo opravljali sodniško pripravništvo v okviru izobraževanja, ki ga zagotavlja delodajalec, oziroma volontersko.

10. člen

Prednostne vrstne rede po kriterijih iz drugega odstavka 8. člena tega zakona določi predsednik višjega sodišča največ štiri mesece in najmanj trideset dni pred izpraznitvijo enega ali več pripravniških mest in jih z navedbo osebnega imena posameznega kandidata in njegovega prednostnega mesta objavi na sodni deski višjega in okrožnih sodišč.

Prednostni vrstni redi, ki se določijo po kriterijih iz tretjega odstavka 8. člena tega zakona, se z navedbo osebnega imena posameznega kandidata, njegovega prednostnega mesta in dneva vložitve prijave objavijo na sodni deski višjega ter okrožnih sodišč in se mesečno dopolnjujejo.

Prednostni vrstni redi iz prejšnjih odstavkov se določijo in objavijo zaradi zagotavljanja spoštovanja vrstnega reda, sprotnega in točnega obveščanja kandidatov ter zagotavljanja zaupanja javnosti v transparentnost poslovanja sodne uprave. Objavijo se tudi v elektronski obliki na način, ki zagotavlja dostop javnosti. Če se podatki o prednostnih vrstnih redih, objavljenih na sodni deski, in v elektronski obliki razlikujejo, se šteje, da so pravilni podatki, objavljeni na sodni deski.

10.a člen

Zaradi spremljanja stanja na področju izobraževanja vodi ministrstvo, pristojno za pravosodje, centralno evidenco vseh kandidatov, prijavljenih za opravljanje sodniškega pripravništva.

Centralna evidenca vsebuje naslednje podatke prijavljenih kandidatov:

-

osebno ime;

-

datum in kraj rojstva;

-

stalno oziroma začasno prebivališče;

-

čas vložitve prijave;

-

povprečno oceno, doseženo v času študija.

Predsednik višjega sodišča posreduje ministru, pristojnemu za pravosodje, prednostne vrstne rede iz drugega in tretjega odstavka 8. člena tega zakona s podatki iz prejšnjega odstavka v treh dneh po njihovi določitvi.

Osebni podatki iz drugega odstavka tega člena se hranijo pet let. Po preteku tega roka se podatki arhivirajo v skladu z zakonom, ki ureja arhivska gradiva in arhiv.

Pri izdelavi statističnih analiz se smejo osebni podatki uporabljati in objavljati tako, da identiteta osebe ni razvidna.

11. člen

Kandidata, ki je po določbah tega zakona pridobil pravico do opravljanja sodniškega pripravništva, predsednik višjega sodišča trideset dni pred izpraznitvijo mesta o tem obvesti, ga pozove, da določenega dne nastopi pripravništvo in ga imenuje za sodniškega pripravnika.

Če se kandidat v treh dneh od prejema poziva iz prejšnjega odstavka ne odzove pozivu za nastop pripravništva, se šteje, da je umaknil prijavo iz prvega odstavka 7. člena tega zakona. Iz opravičenih razlogov lahko predsednik višjega sodišča kandidatu na njegovo prošnjo dovoli preložitev nastopa pripravništva. Zoper odločitev je dovoljena pritožba na ministrstvo, pristojno za pravosodje.

Rok iz prvega odstavka tega člena se ne uporablja za obveščanje kandidata, ki pridobi pravico do opravljanja sodniškega pripravništva zaradi umika prijave ali preložitve nastopa pripravništva kandidata iz prejšnjega odstavka.

Sodniški pripravniki, ki so kandidirali za prosta pripravniška mesta zaradi sklenitve delovnega razmerja, sklenejo delovno razmerje na višjem sodišču, na območju katerega bodo opravljali sodniško pripravništvo.

Z aktom o imenovanju iz prvega odstavka tega člena se pripravniki razporedijo na posamezno sodišče v skladu z določbami tega zakona.

11.a člen

Sodniški pripravnik, ki je opravil sodniško pripravništvo kot oseba v delovnem razmerju na sodišču, ter državnotožilski in državnopravobranilski pripravnik z opravljenim pripravništvom v okviru izobraževanja, ki ga zagotavlja delodajalec, ki je državno tožilstvo oziroma državno pravobranilstvo, morajo po uspešno opravljenem pravniškem državnem izpitu skleniti delovno razmerje za ustrezno delovno mesto na sodišču, pri državnem tožilstvu, državnem pravobranilstvu ali ministrstvu, pristojnem za pravosodje, za toliko časa, kolikor je trajalo pripravništvo s sklenjenim delovnim razmerjem na sodišču, državnem tožilstvu oziroma državnem pravobranilstvu, ali za krajši čas, kakor v pozivu določi ministrstvo, pristojno za pravosodje.

Minister, pristojen za pravosodje, na predlog predstojnika organa, pri katerem obstaja ustrezno prosto delovno mesto, pisno pozove sodniškega, državnotožilskega in državnopravobranilskega pripravnika na delo v smislu sklenitve delovnega razmerja iz prejšnjega odstavka najpozneje v 30 dneh po opravljenem pravniškem državnem izpitu. Če je predlogov več, odloči o njih minister, pristojen za pravosodje. Pri odločanju o predlogih upošteva zlasti možnost sklenitve delovnega razmerja za delovno mesto pri organu, v katerem je pripravnik opravljal pripravništvo, ter oddaljenost med krajem njegovega prebivanja in krajem delovnega mesta, glede katerega je sklenil delovno razmerje iz prejšnjega odstavka.

Pripravnik, kateremu poziv ni bil vročen v roku iz prejšnjega odstavka, je prost obveznosti iz tega člena.

Poziv iz drugega odstavka tega člena lahko vroči tudi predsednik, član izpitne komisije ali zapisnikar takoj po opravljenem pravniškem državnem izpitu na kraju opravljanja izpita. Vročilnico podpišeta prejemnik in vročevalec. Prejemnik sam z besedami napiše na vročilnici datum prejema.

Če sodniški, državnotožilski in državnopravobranilski pripravnik vročenega poziva na način iz prejšnjega odstavka noče sprejeti, se poziv izroči ministrstvu, pristojnemu za pravosodje, ki je vročitev odredilo, vročevalec pa zapiše na vročilnici dan, uro in razlog odklonitve sprejema. Šteje se, da je s tem vročitev opravljena.

Če sodniški, državnotožilski in državnopravobranilski pripravnik ne sklene delovnega razmerja na poziv iz drugega odstavka tega člena, je dolžan povrniti stroške izobraževanja v višini seštevka bruto plač, prejetih v času sodniškega pripravništva.

2. Potek pripravništva

12. člen

Če je sodniški pripravnik v času pripravništva opravičeno odsoten za več kot en mesec, se mu pripravništvo za čas odsotnosti ustrezno podaljša.

Odsotnost iz prejšnjega odstavka je opravičena v primerih, ko gre sodniškemu pripravniku po predpisih, ki veljajo za javne uslužbence na sodiščih, nadomestilo plače.

O podaljšanju pripravništva odloči predsednik višjega sodišča. Zoper odločitev je dovoljena pritožba na ministrstvo za pravosodje.

13. člen

Zakon o pravniškem državnem izpitu (ZPDI)

Časovnica