Odločba o oceni ustavnosti drugega odstavka 123. člena, tretjega in četrtega odstavka 125. člena ter o razveljavitvi petega in sedmega odstavka ter prvega stavka osmega odstavka 125. člena stanovanjskega zakona

OBJAVLJENO V: Uradni list RS 1-26/2000, stran 125 DATUM OBJAVE: 7.1.2000

VELJAVNOST: od 7.1.2000 / UPORABA: od 7.1.2000

RS 1-26/2000

Verzija 1 / 1

Čistopis se uporablja od 7.1.2000 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 16.2.2026: AKTUALEN.

Časovnica

Na današnji dan, 16.2.2026 je:

  • ČISTOPIS
  • AKTUALEN
  • UPORABA ČISTOPISA
  • OD 7.1.2000
    DO nadaljnjega
Format datuma: dan pika mesec pika leto, na primer 20.10.2025
  •  
  • Vplivi
  • Čistopisi
rev
fwd
26. Odločba o oceni ustavnosti drugega odstavka 123. člena, tretjega in četrtega odstavka 125. člena ter o razveljavitvi petega in sedmega odstavka ter prvega stavka osmega odstavka 125. člena stanovanjskega zakona
Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti, začetem z zahtevo Občinskega sveta občine Tolmin, ki ga zastopa predsednik, in na pobudo Plinarne Maribor, d.d., ki jo zastopa Božidar Vidmar, odvetnik v Mariboru, na seji dne 25. novembra 1999

o d l o č i l o:

1.

Drugi odstavek 123. člena stanovanjskega zakona (Uradni list RS, št. 18/91, 9/94, 21/94 in 23/96) ni v neskladju z ustavo.

2.

Tretji in četrti odstavek 125. člena stanovanjskega zakona nista v neskladju z ustavo.

3.

Peti in sedmi odstavek ter prvi stavek osmega odstavka 125. člena stanovanjskega zakona se razveljavijo.

O b r a z l o ž i t e v

A)

1

1. Občina Tolmin, zanjo občinski svet, ki ga zastopa predsednik, se sklicuje na sedmo alineo 23. člena zakona o ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 – v nadaljevanju: ZUstS), ko zahteva oceno ustavnosti drugega odstavka 123. člena stanovanjskega zakona (v nadaljevanju: SZ) ter tretjega, četrtega in petega odstavka 125. člena tega zakona. Tem določbam očita, da so brez soglasja občin po 140. členu ustave posegle v (tudi) njeno lastninsko pravico na stanovanjih. Pri tem se sklicuje na splošna pravila civilnega prava. Meni dalje, da zakonodajalec s temi določbami prenaša na občine – lastnice bremena denacionalizacije, ki pa so izključno stvar države in Slovenskega odškodninskega sklada. Današnje občine niso pravne naslednice bivših občin kot družbeno-političnih skupnosti, zatrjuje predlagateljica, zato jim zakon ne sme nalagati materialnih bremen denacionalizacije in privatizacije stanovanj. Po prvih prijavljenih zahtevah na podlagi izpodbijanih odstavkov 125. člena sklepa, da mora pričakovati za skoraj 180.000 DEM zahtevkov, kar da je zanjo preveliko breme.